Škoda Fabia 1.4 TSI (132 kW) DSG RS

Dvobarvnost karoserije, se pravi da je streha v drugi barvi, precej poživi tole morda res nekoliko nedinamično oblikovano karoserijo. Najstniki in dvajsetletniki rečejo – 'kar frajersko'. Ampak to še zdaleč ni tisto, s čimer prepričuje Fabia RS.

Tudi Fabia RS je v osnovi pač Fabia in to pomeni v celem odlično tehniko pogona in podvozja, natančno zasnovo in izdelavo, morda nekoliko cenejše materiale kot pri drugih koncernskih znamkah, a ne na škodo kakovosti (temveč le na škodo ugleda, če že česa), pa dodelanost izdelka v podrobnostih.

Tistih, ki na koncu, po vsem navdušenju po nakupu, zares štejejo. Fabia ima lahko (in tale RS ima) štiri samodejno pomične šipe v obeh smereh, ogrevani zunanji ogledali, oba prednja sedeža nastavljiva po višini, navolanske komande avdiosistema, ki bere datoteke mp3 in ima priključek AUX, dodatno zatemnjene zadnje šipe, (dobro) samodejno klimatsko napravo, navdušujoče število uporabnih predalov (pred sovoznikom je eden od dveh tudi hlajen), tempomat, parkirni pripomoček zadaj z dodatnim slikovnim prikazom približevanja in več kot odličen informacijski sistem.

Ta zna, med drugim, pokazati tudi trenutno hitrost (in to kljub nelinearni skali merilnika hitrosti – govorimo pa o hitrosti dojemanja informacije o hitrosti vožnje, kar je danes še posebno pomembno), poleg tega pa streže s popolnim paketom podatkov, od katerih so nekateri tudi dvojni.

In ker je tale Fabia hkrati tudi RS pa še DSG povrhu, je lahko tudi športna, dinamična in hitra. Sedeža imata zelo dober bočni oprijem (žal sta le dokaj visoko nasajena, kar ni ravno v slogu športnosti), položaj za vožnjo pa je odlično nastavljiv.

Motor družine TSI je zgleden primerek športnega stroja, ki vleče že iz nizkih vrtljajev dovolj suvereno, da ga za normalno, lagodno vožnjo ni treba siliti v srednje ali visoke vrtljaje. Takrat, torej v spodnjem področju delovanja, je lahko tudi skromen pri porabi: v položaju menjalnika 'D' se pri 100 kilometrih na uro vrti z 2.200 vrtljaji v minuti in porabi 4, 3 litra na 100 kilometrov (odčitek s potovalnega računalnika).

Za 130 kilometrov na uro se mora vrteti z 2.900 vrtljaji in porabi 6, 3 litra, za 160 kilometrov na uro (3.600 vrtljajev) pa zahteva 8, 8 litra na 100 kilometrov. Tisti, ki ga srbi desna noga, bo moral računati z do 15 litri povprečne porabe, sicer pa se ta pri nežni vožnji lahko spusti tudi pod sedem litrov na 100 kilometrov.

Za DSG še vedno velja, da je v razredu cenovno dostopnih vozil najboljši med vsemi podobnimi, še vedno pa mu zamerimo počasnost pri pretikanju med položaji D (ali N) ter R (torej pri vožnji naprej-nazaj), da je pri želji po hitrem menjavanju smeri vožnje preveč sunkovit, predvsem pa da se z njim ni mogoče milimetrsko natančno premikati (parkiranje! ).

Ampak pri pretežnem delu uporabe se izkaže kot izjemno hiter in nezaznaven pri pretikanju, priročni, čeravno za las prekratki, pa sta tudi zavolanski ročici za pretikanje.

Testna Fabia je v hitrih ovinkih nekoliko preveč silila prek prednjih koles (zlasti v mokrem), a delno to pripisujemo precejšnji obrabljenosti gum, v katere je bila obuta. Sicer pa je lahko – tudi po zaslugi dobrega volana in prijetnega volanskega obroča – vožnja s Fabio RS uživaški športni dogodek, posebno na cesti s kratkimi ovinki.

Pri tem pa je tak športni avtomobilček tudi zelo uporaben: ima pet vrat, tretjinsko deljivo zadnjo klop (tudi sedalni del, čeprav sta položeni naslonjali rahlo dvignjeni in s povečanjem nastane stopnica), dve kljukici za vrečke v prtljažniku in dva dodatna predala, kar jo – ob že prej naštetem – brez dvoma postavlja med uporabne družinske avtomobile.

Če odmislimo osebne zadržke, ima Fabia RS dovolj adutov, da lahko vzbuja zavist. Naj končamo s ceno: za ves našteti paket prostora, tehnike in opreme, vključujoč tudi DSG, je treba odšteti 15.599 evrov. Zelena barva sicer ni obvezna, je pa v tem primeru le ogledalo vseh, ki bi takšen paket želeli ponuditi za podoben denar.

Vinko Kernc, foto: Aleš Pavletič