Škoda Fabia Combi 1.4 TDI (59 kW) Elegance

Tipična uporabnost – Škoda mora biti vsakdanje uporaben avtomobil. Fabia Combi to je: s številnimi predali v notranjosti in z velikim, že skoraj (vsaj za ta razred) ogromnim prtljažnikom pa z lahkotnim vstopanjem in izstopanjem in z vsem, kar spada pod to poglavje. Pred sovoznikom sta namesto enega dva predala, kar je v osnovi pohvalno, res pa je, da sta zato oba dokaj majhna in zato ne zmoreta požreti večjih stvari – recimo mape velikosti A4.

Tipično udobje – Škoda mora biti udoben avtomobil. Fabia (Combi) to je: z odličnim, udobnim, varnim in zanesljivim (a ne šport­nim! ) podvozjem, z obliko sedežev, s trdoto sedežev, z notranjo (vsaj za ta razred) prostornostjo.

Komolčna opora med sedežema dve nalogi odlično opravlja: je na pravem mestu za počitek komolca in skriva uporaben predal. Klimatska (samodejna) naprava je učinkovita, videz komand pa spominja na avtoradie iz 60. let. Nič hudega. Le gumbi za upravljanje potovalnega računalnika so malce nerodni.

Tipična ergonomija – Škoda mora biti ergonomsko dovršena. Fabia (Combi) to je: z visokim sedenjem (voznika) omogoča dober pregled nad dogajanjem, vse komande za upravljanje so pri roki, mehanizmi ročic in gumbov so odlični. Merilniki so veliki in pregledni (a ne lepi), informacijski sistem je popoln, le v zgornjem zaslonu je preveč podatkov za hitro odčitavanje. Seganje po elementih upravljanja je preprosto.

Tipična trpežnost – Škoda mora biti trpežen avtomobil. Fabia to (po videnem) je: kljub več kot 12.000 prevoženim kilometrom (a s številnimi uporabniki, ki niso tudi lastniki oziroma plačniki) se zdi, da na nobeni točki materiali ne 'popuščajo'.

Tipična tehnika – Škoda mora biti tehnično sodoben avtomobil. Fabia 1.4 TDI to je: tehnika ni krik zadnjega trenutka, je pa preizkušena in preverjena. Trivaljni turbodizel je zmogljiv (v četrti prestavi pri 120 kilometrih na uro še lepo pospešuje) in varčen (šele če se voznik zaganja med semaforji, porabi 10 litrov plinskega olja na 100 kilometrov), menjalnik deluje brezhibno, pogon v celem tudi in podvozje, kot rečeno, tudi, žarometi pa učinkovito osvetljujejo cesto pred vozilom.

Tule se velja malce ustaviti. Preizkušena tehnika v prostem prevodu pomeni tudi tehniko prejšnje generacije, kar se motorju dobro pozna. Je glasen in se precej trese, oboje je najbolj zaznavno pri zagonu. Morda že kar malce moteče. Tudi med vožnjo je znotraj zaznati tresljaje, ki so v kombinaciji z zvokom nadležni, motorni trušč pa se izgubi šele v (precejšnjem) trušču vetra pri največjih hitrostih.

Zvok motorja si lahko predstavljate kot kombinacijo zvoka elektromotorja in kakega starega turbodizla, skupaj z značajem in odzivnostjo pa je tole tipičen trivaljni turbodizel. Odzivni čas je (pre)dolg, kar velja upoštevati (denimo) pri prehitevanjih, pa tudi pri speljevanju potrebuje kakih 2.000 vrtljajev, da nalogo opravi pošteno. Tule svoje doda tudi na dolgo izračunani menjalnik, ki s tem verjetno vpliva na manjšo (normno) porabo goriva, je pa ta njegova dolgost v praksi malce moteča.

Druga prestava denimo dobro vleče šele od 40 kilometrov na uro, kar pomeni, da je treba pogosto pretikati v prvo prestavo.

Največjo hitrost sicer takšna Fabia Combi doseže v zadnji (5.) prestavi pri dobrih 4.000 vrtljajih (merilnik hitrosti takrat kaže blizu 180 kilometrov na uro, potovalni računalnik pa 10, 6 litra na 100 kilometrov), toda na drugi strani območja vrtljajev, pri vrednosti 1.000 (v 5. prestavi), se takšna Škoda pelje 50 kilometrov na uro, a od tod motor ne zmore pospešiti vozila, kar znova pomeni potrebo po pretikanju.

Tipičen videz – Škoda mora biti prepoznavna. Fabia Combi to je: ker je njen 'nos' povsem družinski, ker je zadek oblikovan najprej v službi uporabnosti, ker je notranjost umirjena in prav tako v službi uporabnosti in ker z ničimer ne skuša prepričati mladih, dinamičnih kupcev.

Pa netipično? To so ljudje, ki skušajo vse avtomobile, še posebej tega razreda, vkalupiti v isti model, vključno z videzom in s trendovstvom. Škoda je k sreči drugačna in narejena, da išče sebi tipične kupce.

Vinko Kernc, foto:? Aleš Pavletič