Škoda Fabia RS

RS ima torej kar 310 njutonmetrov navora in 96 kilovatov oziroma 130 turbodizelskih konjskih moči. Govorimo seveda o štirivaljnem turbodizlu 1.9 TDI, ki ga vgrajujejo v Volkswagne, Audije, Škode in tudi pri Seatu ga najdemo. Torej je agregat že večkrat preverjen in tudi potrjen kot odličen in zmogljiv motor, ki v zameno za svoje delo ne zahteva prav veliko plinskega olja.

Toda ker govorimo o športniku, poraba ni najpomembnejša postavka pri končni oceni. Res pa je tudi, da po drugi strani ugodna poraba goriva, ki je znašala na našem testu zglednih 7 litrov na 100 prevoženih kilometrov, tudi ne moti, še posebej če s tem športnost oziroma poskočnost športnika ne trpi. Odgovor na slednje se glasi: poskočnost vsekakor ne trpi.

Med pospeševanjem v območju vrtljajev do približno 1500 vrt/min je motor (kot velja za večino turbomotorjev) skoraj mrtev, nad to mejo se začne zbujati turbina, od 2000 vrt/min naprej pa motor »butne« z močnim sunkom, ki se pomiri ali s popustitvijo stopalke za plin ali najkasneje pri številki 4500 vrt/min, kjer skoraj vsem (turbo)dizlom, tudi najsodobnejšim, pojenja sapa in je za nadaljevanje pospeševanja treba pretakniti v višjo prestavo.

Da je učinek lepljenja telesa v sedežni naslon resnično velik, vas najbrž ob podatku o največjem navoru ni treba na dolgo in široko prepričevati. Za morebitne dvomljivce pa le še podatek oziroma dejstvo, da ima sistem proti zdrsavanju pogonskih koles ASR v prvi in drugi prestavi, še posebej če je podlaga pod kolesi slabše kakovosti ali če pospešujete iz ovinka, polne roke dela s krotenjem poplave njutonmetrov, ki teče k prednjima kolesoma.

Močno pospeševanje se nadaljuje tudi v tretji in četrti prestavi (izmerjeni pospešek od 0 do 100 km/h v 8, 9 sekunde je kar 0, 7 sekunde boljši od tovarniških obljub), medtem ko je prvotni sunek v peti in šesti prestavi (v primerjavi s prvima dvema prestavama) opazno manjši. Toda to še ne pomeni, da boste na cesti počasni, saj boste še vedno z lahkoto med najhitrejšimi na cesti in s tem tudi krepko v navzkrižju s predpisi (največja izmerjena hitrost 205 km/h dosežena v peti prestavi).

S šestimi stopnjami v ročnem menjalniku je RS trenutno hkrati tudi edina Fabia v Škodini ponudbi, katere motor je povezan z odličnim šeststopenjskim menjalnikom. Njegova prestavna ročica ima natančne in dovolj kratke gibe, povrh vsega se menjalnik ne upira hitremu pretikanju, tako da so športni užitki tudi s tega stališča zagotovljeni.

Na drugi strani odličnega pogonskega sklopa pa imamo za odtenek manj športno, a še vedno odlično podvozje.

Poglavitne razlike pri podvozju v primerjavi z navadno Fabio so za 15 milimetrov znižano vozilo, med vožnjo opazno bolj čvrsto vzmetenje in odlične štirikrat kolutne zavore, ki so RS-a ustavile s hitrosti 100 kilometrov na uro v 38, 6 metra.

S tem je avtomobil seveda izgubil nekaj udobja, a ima hkrati boljše vozne lastnosti, ki pa, roko na srce, tudi pri navadnih Fabiah nikakor niso slabe. Meja zdrsa je na lestvici še vedno postavljena visoko, pri čemer vas na zmerno pretiravanje najprej opozori rahlo oddrsavanje zadka (prekrmarjenje), ki se z nadaljnjim izzivanjem usode ustrezno stopnjuje.

Tako boste med vožnjo na meji pri natančnem usmerjanju vozila najprej pozdravili izboljšano odzivnost in povratno povednost krmilnega mehanizma (nizkopresečne gume z merami 205/45 R 16) ter manjše prečno nagibanje vozila.

Poleg pristašev športne vožnje bodo na svoj račun prišli tudi navdušenci športne podobe vozila. To so čehi stopnjevali s spremenjenima prednjim in zadnjim odbijačem, ki imata zdaj vgrajena aerodinamična pripomočka, z namestitvijo spojlerja nad zadnjo šipo in z všečnimi 16-palčnimi platišči, ki se oblikovno opirajo na platišča večje sestre Octavie RS.

Športno noto so želeli stopnjevati tudi v notranjosti vozila, a jim je to uspelo le delno. Tako je armaturna plošča še naprej dolgočasna in brez oblikovne razigranosti, merilniki so podloženi s srebrno barvo in težko berljivi (predvsem merilnik hitrosti), na prestavno ročico so narisali zaščitno zeleno črko V, strop pa so oblekli v črnino. Tako daleč največ športnosti v kabini izražata prednja sedeža, ki v ovinkih voznikovemu in sovoznikovemu telesu zagotavljata zelo dobro bočno oporo.

In kaj natančno naj bi med naštetim bile napake Fabie RS? Kot vemo, se za športnike ne spodobi, da kadijo. No, Fabia RS kadi! Glede na to, da ne govorimo o človeku, tokratni kamen spotike ni kajenje cigaret, temveč kajenje iz izpušnih cevi. Slednje je posledica nepopolnega zgorevanja plinskega olja v območju nizkih vrtljajev (najbolj opazno do 2000 vrtljajev ročične gredi v minuti), ki je razvidno iz sajastih izpušnih plinov.

To se zgodi, ko turbopuhalo ne vpiha zadostne količine svežega zraka v motor, da bi razmeroma velika količina vbrizganega goriva učinkovito in popolno zgorela. Rezultat je značilno dizelsko kajenje, ki ga tudi voznik v vzvratnem ogledalu ne more spregledati.

Če seštejemo vse dobre lastnosti RS-a, ugotovimo, da boste njegovo dizelsko kajenje z lahkoto preživeli. Navsezadnje je med vožnjo z njim preprosto preveč drugih užitkov, da bi prevladala vaša okoljevarstvena ozaveščenost. Za zaprisežene okoljevarstvenike pa vesela novica. Tudi pri Volkswagnu so vedno bližje serijski vgradnji filtra za saje, s tem bo pa tudi edina »velika« zamera Fabie RS izničena.

Peter Humar

Foto Saša Kapetanovič