Škoda Roomster 1.9 TDI Comfort

Pri Škodi priznavajo, da se na nekaterih trgih Roomster ne prodaja tako dobro, kot bi si želeli. Razlogov za to je več. Zagotovo pa gre za kombinacijo precej visoke cene in dejstva, da je Roomster za Škodo precej nenavaden koncept avtomobila. Kupci Škod so bili v zadnjih letih pač navajeni, da so kupovali dobre, zanesljive in cenovno ugodne avtomobile (češke Volkswagne, če hočete), ki po konceptu niso izstopali iz 'pločevinskega' povprečja.

Roomster je drugačen. Štrli ven. Predvsem s svojo obliko in namembnostjo. Že pogled od strani hoče povedati, da je voznikov (in sovoznikov) del ločen od preostalega. Le poglejte šipe. Sedi se ne preveč ‘enoprostorsko’, čeprav je spredaj dovolj prostora. Moti oster zgornji del vrat, nizke stranske šipe ter kratka in strma vetrobranska stekla pa dajejo vtis, da sedite v manjšem avtomobilu. Da je ‘majhen’, bodo morda čutili tudi trije potniki na zadnji sedežni vrsti, kjer so trije sedeži; zunanja sta tudi vzdolžno pomična. Zakaj ni tako tudi s srednjim?

Zadaj je dovolj prostora za dva potnika, trije se bodo že počutili utesnjene, posebno srednji, za katerega je sedalna površina skopo odmerjena. So pa vsi trije zadnji sedeži odstranljivi. Mogoča je tudi kombinacija: srednji sedež zadaj ven, soseda pa bolj skupaj. Če tovorite kaj večjega, Roomsterjev prtljažnik pogoltne marsikaj, preprosto pustite sedeže doma. V drugi sedežni vrsti se lahko poigravate tudi z naklonom naslonjal, kar pa lahko med naslonjalom in polico prtljažnika pusti toliko prostora, da se vidi v prtljažni prostor. Kakšna zavesica bi bila tu dobrodošla.

V notranjosti je vse tam, kjer bi človek pričakoval. Škoda, da je tu še najbolj vidna povezava z ostalimi Škodami (Volkswagni) in da si snovalci niso dali toliko duška kot pri oblikovanju zunanjosti. Notranjost sicer ni slaba, nasprotno, je primerna, kot mora biti. A manjka pika na i, preveč je nemške natančnosti.

Pod motornim pokrovom je brnel 1, 9-litrski (VW-jev) turbodizelski agregat. Poznan ‘starec’, s katerim so zacvetele predvsem Octavie. V Roomsterju se njegovih 105 ‘konjev’ dobro znajde. Glavno slabost 1.9 TDI že dolgo časa poznamo – glasnost. Tudi v Roomsterju ne gre mimo ‘traktorskega’ zvoka, ki se ob ogretem agregatu izgubi, na avtocesti pa ga preglasi piš vetra okoli karoserije. V spodnjem območju motornih vrtljajev je motor soliden, brez sistema proti zdrsu pogonskih koles lahko pri najvišjem navoru zahteva tudi konkretno držanje volana, če nočete, da gresta prednji platišči s ceste.

Ročica menjalnika teče iz ene prestave v drugo kot Jolanda Čeplak v svojih najboljših časih. Peta prestava opravi večino dela, šesta bi prišla prav pri zniževanju porabe goriva na avtocestah in manjšem hrupu. Pri 130 kilometrih na uro se v peti prestavi vrtljaji gibljejo okoli 2.800/min. Agregat ni požrešen, na testu je na sto prevoženih kilometrov v povprečju zahteval sedem litrov plinskega olja. Zadovoljivo za tiste, ki stavijo na navor in racionalno trošenje goriva. Ni pa 105-’konjski’ motor dirkač, za podobne podvige ni niti Roomsterjevo podvozje. Malo je nagibanja, tudi grbine se čutijo na zadnjicah, kar pa ne pokvari končnega pozitivnega vtisa o tem Škodinem posebnežu.

Če si ga boste omislili, na seznamu dodatne opreme odkljukajte še panoramsko strešno okno. Brez njega se lahko počutite utesnjeno, z njim pa se filozofija Roomster šele začne.

Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič