Test: Audi A6 Allroad 3.0 TDI (180 kW) Quattro S tronic

Imate radi udobne, prostorne avtomobile, a ne marate največjih, prestižnih limuzin? Prav. Imate radi karavane, a ne tistih, ki imajo oglat, odsekan, nič kaj estetski (pa čeprav zelo uporaben) zadek? Prav. Želite štirikolesni pogon in možnost uporabe na (zelo) slabih cestah, a nočete terenca? Spet prav. Hočete dokaj varčen avtomobil, a se ne želite odpovedati udobju? Tudi prav. Ni edini, ki izpolnjuje vse našteto, je pa zagotovo ta trenutek med najboljšimi, če ne kar najboljši: Audi A6 Allroad Quattro!

Če bi prvič sedli v Allroada z zaprtimi očmi in jih šele nato odprli, bi se morali kar precej potruditi, da bi ga ločili od klasičnega karavanskega A6. Napisov, ki bi označevali model, skoraj ni, oznake Quattro ima lahko tudi navadni A6. Šele pogled na zaslon sistema MMI, ki je namenjen uravnavanju nastavitev zračnega podvozja (to je v Allroadu serijsko, v klasičnem A6 pa je zanj treba doplačati dva do tri tisočake), izda, za kateri avtomobil gre, saj je poleg klasičnih individualnih, dinamičnih, samodejnih in udobnih nastavitev tam še funkcija Allroad. Ni treba prav zelo ugibati, kaj stori – trebuh avtomobila je namreč ob preklopu v ta način delovanja dlje od tal, podvozje v celem pa prilagojeno vožnji po (zelo) slabih cestah (ali nežnih brezpotjih). Še eno možnost nastavitve podvozja je treba omeniti: varčno, ki avtomobil spusti na najnižjo možnost (boljšemu zračnemu uporu in manjši porabi v prid).

Ne dvomimo sicer, da bo večina voznikov podvozje preklopila v način Comfort (ali Auto, kar je pri zmerni vožnji pravzaprav enako), saj je tako udobja največ, vozne lastnosti pa skoraj ne trpijo, je pa lepo vedeti, da je lahko tak Allroad na spolzki cesti povsem zabaven avtomobil, tudi po zaslugi štirikolesnega pogona Quattro. Če ima ta še športni diferencial (ki ga je sicer treba doplačati), sploh. Pa čeprav ima, takole čez prst, le okoli 200 kilogramov manj kot dve toni.

Za lahkotno voznost ima poleg motorja precej zaslug tudi menjalnik. Sedemstopenjski dvosklopčni S tronic prestavlja hitro in gladko, res pa je, da se občasno ne more izogniti sunkom, ki bi jih klasična avtomatika zaradi pretvornika navora ublažila, tako pa voznik dobi občutek, da kombinacija velikih, zlasti dizelskih motorjev, ki zmorejo veliko navora in imajo veliko vztrajnost, in dvosklopčnega menjalnika ni ravno najboljša kombinacija. Morda še največjo pohvalo Allroadu (in hkrati grajo menjalniku) je izrekel dolgoletni lastnik Audijeve osmice, ki je vožnjo v Allroadu komentiral z izjavo, da ni razloga, da A8 ne bi zamenjal za Allroada – razen menjalnika.

Tudi motor je namreč (če že ni povsem nov) tehnično izpiljen kos mehanike. Šestvaljnik je podprt s turbopuhalom ter dovolj dobro zvočno in vibracijsko izoliran, da je v kabini slišen le, ko se zavrti proti visokim vrtljajem, pa še to le toliko, da voznik ve, kaj se dogaja. Zanimivo: zvok, ki v nizkih vrtljajih prihaja iz dveh izpušnih cevi na zadku, bi lahko pripisali tudi bolj športnemu in prostorninsko obilnemu bencinskemu motorju.

245 'konjev' je za premikanje okroglih dveh ton, kolikor tehta zmerno naložen Audi A6 Allroad, dovolj. Res je, najmočnejša različica tega motorja, podprta z dvema turbopuhaloma in 313 'konji', bi bila s stališča vozniškega užitka še bolj dobrodošla, a je tudi skoraj 10 tisočakov dražja od te, 180-kilovatne različice. Audija A6 Allroada je sicer mogoče dobiti tudi s še šibkejšo, 150-kilovatno različico tega dizla, a glede na obnašanje testnega Allroada je najboljša izbira prav ta različica, ki smo jo preizkušali. Ob do konca pohojeni stopalki za plin se tale Audi A6 Allroad premika izjemno živahno, če pa ste le malo bolj nežni, menjalnik ne prestavlja v nižje prestave, motornega navora pa je tudi v nizkih vrtljajih dovolj, da boste še vedno med najhitrejšimi na cesti, tudi če se igla merilnika vrtljajev ves čas ne pomakne čez številko 2.000.

In kljub temu tako motoriziran A6 Allroad ni požrešnež: testno povprečje se je ustavilo pri 9,7 litra, kar je za tako zmogljiv avtomobil s štirikolesnim pogonom in ob dejstvu, da smo se večinoma vozili po avtocesti ali v mestu, številka, ki se je Audijevim inženirjem ni treba sramovati.

Glede na to, da je Allroad dolg le malenkost manj kot pet metrov, seveda dejstvo, da je v notranjosti prostora na pretek, ni presenetljivo. Štirje povprečno veliki odrasli bodo v njem brez težav prenesli tudi dolge poti, dovolj pa bo prostora tudi za njihovo prtljago, čeprav je treba omeniti, da je prtljažnik sicer lepo obdelan ter dolg in širok, a hkrati zaradi štirikolesnega pogona (ki pač zahteva svoj prostor v zadku vozila) tudi precej plitek.

Ostanimo še v potniški kabini. Sedeži so odlični, izdatno nastavljivi (spredaj), in ker ima Allroad samodejni menjalnik, tudi ni težav s predolgim gibom stopalke sklopke, ki lahko sicer pokvari izkušnjo marsikateremu, predvsem višjemu vozniku. Svetle barve, odlična izdelava ter obilica odlagalnih površin pozitiven vtis, ki ga naredi kabina Allroada, le še podkrepijo. Klimatizacija je seveda vrhunska, v osnovi dvopodročna, v testnem Allroadu doplačilna štiripodročna, in dovolj zmogljiva, da hitro ohladi avtomobil tudi v letošnji poletni vročini.

Audijev sistem MMI za upravljanje funkcij avtomobila še vedno spada v vrh tovrstnih sistemov. Ravno pravšnje število gumbov, da so pomembne funkcije dosegljive hitro, a dovolj malo, da ni zmede, logično zasnovani izbirniki in dobro rešeno povezovanje z mobilnikom so njegove odlike, poleg tega pa ima sistem (seveda ne serijsko) še sledilno ploščico, s pomočjo katere lahko ne le izbirate radijske postaje, temveč tudi preprosto s pisanjem s prstom vnašate cilje v navigacijsko napravo (in se tako izognete edini resni pomanjkljivosti MMI-ja, vpisovanju s pomočjo vrtljivega gumba).

Po dveh tednih življenja s takšnim avtomobilom je jasno: Audi A6 Allroad je primerek vrhunsko izpiljenega kosa avtomobilske tehnike, kjer poudarek ni toliko (ali samo) na obilju in naprednosti tehnike kot na njeni dodelanosti.

Bese­di­lo: Dušan Lukič, foto: Saša Kapetanovič