Pogled v prihodnost

Pri tem so seveda v ospredju različice, ki nastajajo na osnovi križancev. Ti se še vedno prodajajo kot vroče žemljice, zato je avtomobilu, ki se vsaj malo spogleduje s tem razredom, uspeh bolj kot ne zagotovljen. Res je sicer, da pri tem pomembno vlogo odigra tudi cena avtomobila, a dražji ko je, manj kupcev je potrebnih, da je avto uspešen. Nekateri kupci si celo želijo, da ne bi imeli veliko somišljenikov, s tem pa se seveda povečuje ekskluzivnost njihovega jeklenega konjička. Trditi, da bo Audi Q8 ekskluziven model, je verjetno nepremišljeno, zagotovo pa je smotrno pričakovati, da bodo po njem posegali tisti kupci, ki si želijo drugačen, ne čisto običajen avtomobil. Pri tem bo seveda nekaterim celo godilo, da avto še zdaleč ni cenovno dostopen.

Da gre za pisanje o zanimivem, drugačnem avtomobilu, se lahko razbere že iz Audijevega DNK-zapisa. Ta namiguje, da Q8 združuje eleganco štirivratnega kupeja (pri tem imajo Nemci v mislih luksuzni model A7) in na drugi strani praktično vsestranskost velikega športnega križanca. Slednjih imajo pri Audiju na pretek, in ker je eden bolj uspešen od drugega, je osnova tudi za Q8 res odlična. Kot češnjo na vrhu torte pa pri Audiju dodajajo, da naj bi se Q8 spogledoval še z njihovim legendarnim modelom Audi quattro. Je potem res težko verjeti, da bo avto uspešen?

In če vam pogled na ceno testnega avtomobila zamegli razum in se vam hkrati poraja vprašanje, pod kakšnimi substancami je avtor pisal tale članek, naj povem še enkrat – sam med predrage avtomobile ne prištevam vsakega avta, ki je dražji od najcenejšega. Ali drugače povedano: vrednost avtomobila moramo primerjati znotraj razreda in med konkurenčnimi modeli, kjer so nekateri cenejši in drugi dražji. To, da si večina takšnega avtomobila ne more privoščiti, pa nikakor ni razlog, da avto obsodimo, da je predrag. Zato, ker je nedosegljiv, še ne pomeni, da je predrag. Saj veste, svoje k svojim.

In če se vrnem k testnemu Q8. Za mnogo morebitnih lastnikov je ocenjevanje avtomobila v nasprotju z njihovim prepričanjem bogokletno dejanje. A vendarle je treba upoštevati, da luksuz in visoka cena do zdaj še nista premagala fizikalnih zakonov in jih, recimo, vsaj v bližnji prihodnosti še ne bosta. To pa seveda pomeni, da lahko mirne vesti zapišem, da avto v določenih situacija deluje okorno in da bi si med lagodno vožnjo želel lažjega vrtenja volanskega obroča. A pri tem spet ne smemo mešati jabolk in hrušk, zato se je treba zavedati, da je Q8 več kot dve toni težka gmota, ki se pač pelje drugače kot športni kupe. Okornost mu lahko očitamo v primerjavi z običajnimi avtomobili, med sebi enakimi pa bi ga težko kjerkoli sploh kritiziral. Upoštevati je namreč treba, da Audi nadaljuje rabo lahkih materialov (predvsem aluminija) in je Q8 precej lažji, kot bi morda celo lahko bil. Če k temu prištejem še štirikolesno krmiljenje in štirikolesni pogon, je avto pravzaprav za svoj avtomobilski razred nadpovprečno agilen. In če omenim še osemstopenjski samodejni menjalnik, je jasno, da bo voznik v njem brez dvoma užival. Tudi zato, ker se zdi, da se menjalnik veliko bolje razume s Q8 kot denimo z A7, kjer ob enaki motorni konfiguraciji na trenutke precej neprijetno cuka. Slednjega pri speljevanju s Q8 skoraj ni, je pa seveda odvisno, v katerem voznem programu se vozimo. Dinamični zagotovo pripomore k manj prijetni vožnji, saj je glavna skrb v tem programu, da je avto čim bolj stabilen, posledično pa seveda cesto napada s tršim vzmetenjem. Tako kot za večino sistemov pa velja, da se v programu Auto Q8 pelje najbolj vsestransko. Tudi program Eco ni neprijeten, tistim, ki s(m)o se že sprijaznili s sistemom start-stop, godi to, da se motor ob zaustavljanju ugasne že precej prej kot šele takrat, ko se avto res ustavi.

Testni Q8 je ponujal številne varnostne asistenčne bombončke, ki pa so bolj kot ne že znani, in res ne bi bilo smiselno naštevati jih še enkrat. Izpostaviti je treba sistem za nadziranje vožnje znotraj voznega pasu, ki deluje enako dobro kot v A7 in ga zato tudi v Q8 nisem izklopil. Verjamem pa, da bi lahko bil za marsikoga moteč dejavnik, saj je treba uporabljati smerokaze. Ampak olajševalna okoliščina je vsaj ta, da pišem o Audiju, in ne o kateri drugi prestižni znamki.

Tudi sicer je bilo počutje v testnem Q8 prijetno. In to ne samo za voznika, temveč tudi za sopotnike. Tu svoje naredijo virtualni kokpit in dvojna zaslona, občutljiva za dotik, na sredinski konzoli. Tudi sedeži so bili v testnem avtomobilu nadpovprečno dobri oziroma takšni, kot se za tak avto spodobijo.

Čeprav avto deluje zastrašujoče velik, je kar precej krajši od starejšega brata Q7, je pa seveda širši in nižji, s čimer pridobi agresiven videz. Ni pa to edini plus – zaradi širših kolotekov je tudi bolj stabilen. Posledično v nasprotju z nekaterimi tekmeci v hitro odpeljanih ovinkih ne poskakuje, temveč se drži ceste kot vlak tirov. Vseeno pa je treba vedeti, da ob pretiravanju tudi vlak lahko iztiri. Zato se avto, posledično pa tudi voznik in sopotniki, v njem najbolje počuti na avtocesti. Potovalna hitrost je lahko nadpovprečno visoka, saj trilitrski turbodizelski agregat, ki ponuja 286 'konjev', požene avto vse do hitrosti 245 kilometrov na uro, in če pri tem upoštevamo, da Q8 z mesta do 100 kilometrov na uro pospeši v le 6,3 sekunde, je jasno, da je pravi potovalnik. Če vas pri tem skrbi, kam zaradi njegove kupejevske oblike s prtljago, je ta skrb odveč – 605 litrov prtljažne prostornine je dovolj, če pa kdo potrebuje več, mu lahko pomaga vzdolžno pomična in zložljiva zadnja klop.

Čeprav bo morda kdo mislil, da je Audi Q8 le še en odgovor na tekmečeve modele, se zdi, da so ga razvijali dovolj skrbno in premišljeno, da bo po njem posegel tudi kdo, ki mu bo avto všeč, in ne le zato, da se bo postavljal pred sosedom.