Test: BMW 218d Active Tourer

No ja, zdaj uganka ni težka, če pa bi jo pred petimi leti postavil kakšnemu zapriseženemu ljubitelju te znamke, bi se mu nad glavo izrisal velik vprašaj. BMW in limuzinski kombi? Okej, to bi še nekako prebavil. BMW in pogon spredaj? Nikakor. Časi se spreminjajo je fraza, ki jo pri BMW-ju niso uporabili prvič. Se spomnite iz zgodovine, ko so najprej izdelovali letalske motorje, nato motocikle in šele nato avtomobile? Tokratna preobrazba le ni tolikšna, da bi delničarji sklicali krizni sestanek, a je kljub temu dodobra prestrašila goreče zagovornike BMW-jevega dinamičnega značaja.

Zakaj? BMW-jev diplomatski odgovor bi se glasil, da je analiza trga pokazala porast segmenta s poudarkom na prostornosti in uporabnosti, bolj resničen odgovor pa bi bil slišati: »Ker najbližji konkurent proda ogromno tovrstnih avtov.« Jasno, tu imamo v mislih predvsem Mercedesov razred B, ki so ga kupci prejšnjega razreda A, ko so v salonu spoznali, da za tisočaka več dobijo precej večji avtomobil, večinoma razgrabili. BMW žal takega notranjega pospeševalca prodaje nima. Pa se posvetimo izključno temu avtu, ki s polnim imenom sliši na ime BMW 218d Active Tourer.

Že zunanje linije nam odkrivajo njegovo poslanstvo: prikazati dinamično različico limuzinskega kombija. Čeprav kratkemu motornemu pokrovu sledi visoko povzdignjena streha, ki se konča s strmim padcem na zadku, je BMW-ju vendarle uspelo obdržati značilne zunanje poteze hišnih modelov. Tu precej pripomore značilna ledvičasta maska in svetlobni LED-podpis v obliki štirih obročev. Nakazujoče zunanje linije potrjujejo tudi opažanja iz notranjosti: prostora je dovolj za potnike spredaj in tiste, ki sedijo zadaj. Tudi če voznik izkoristi ves razpoložljiv vzdolžni pomik sedeža, bo na zadnji klopi ostalo dovolj prostora za kolena. Ta se bodo sicer dotikala nekoliko trše plastike na hrbtiščih prednjih sedežev, a vseeno je ta vdrta tako, da omogoča več prostora za noge.

Če prevažate še tretjega potnika na zadnji klopi, bo ta imel nekoliko več težav z umestitvijo nog, saj je sredinski greben precej dvignjen. Tudi prilagodljivost ne zaostaja za najvišjimi standardi tovrstnih avtomobilov: zadnja klop je pomična vzdolžno in po naklonu, deljena v razmerju 40 : 20 : 40 ter jo je mogoče spustiti v popolnoma ravno dno. Tako standardni 468-litrski prtljažnik hipoma povečamo na prostornino 1.510 litrov, če pa poklopimo sovoznikovo naslonjalo, lahko hkrati prevažamo predmete, dolge vse tja do 240 centimetrov. Čeprav je okolje okrog voznika hipoma tipično beemvejevsko, je vseeno opaziti nekaj oblikovalske svežine. Že izbira dvobarvnega oblazinjenja je primernejša za tovrstni segment, pa tudi na račun zahteve po večji količini odlagalnih mest je bilo narejenih nekaj sprememb. Tako so recimo na sredinski konzoli med klimatski in radijski del vrinili priročen predalček, naslon za roke pa ni več samostojna škatla, ampak napreden sistem odlagalnih površin.

Tudi v vratih so zdaj razširjeni žepi, ki poleg velikih plastenk pospravijo še marsikatero drobnarijo. Ker vemo, da so vsi našteti elementi del klasične ponudbe limuzinskih kombijev in kot taki še ne tvorijo premijskega razreda, smo se lahko ob uporabi množice tehnološko naprednih pomagal vseeno prepričali, čemu BMW-ja uvrščamo v to skupino vozil. Jasno, testni primerek je bil bogato založen z dodatno opremo, a je že v osnovni različici najti opremo, kot je tipalo za preprečitev trka, šest varnostnih blazin, zagon brez ključa ... Nikakor pa ne gre spregledati paradoksa, da so v tako družinsko naravnem avtomobilu na seznam doplačilne opreme dodali sistem vpetja otroških sedežev ISOFIX. No ja, lahko pa dodamo, da je namestitev teh v Active Tourerju izredno lahko opravilo. V testnem avtu smo lahko preizkusili tudi nov tempomat, ki bi ga po načinu delovanja lahko uvrstili ravno vmes med klasičnega in radarskega.

Čeprav ne zaznava prometa pred seboj, namreč zna zavirati, ko se avto s preveliko hitrostjo zapodi v preoster ovinek ali preseže hitrost po klancu navzdol. Nov je tudi sistem za preprečitev trka pri mestnih hitrostih, katerega občutljivost nastavljamo z lahko dostopnim gumbom na vrhu armaturne plošče. Pa se posvetimo še delu, ki najbolj skrbi zaprisežene beemvejevce: ali se spredaj gnani BMW še vedno pelje kot pravi BMW? Lahko ste pomirjeni, še preden preberete naslednje vrstice. Active Tourer se pelje presenetljivo dobro, tudi ko je govor o bolj dinamični vožnji. Je sploh kdo podvomil, da bi si upali pri BMW-ju izdelati avto, ki bi popolnoma nasprotoval politiki znamke? Ne bomo rekli, da sicer odlično podvozje popolnoma izniči občutek in zaznavanje, da je avtomobil gnan spredaj. Še posebno v nekoliko bolj zaprtih ovinkih in pri odločnejšem pospeševanju je na volanu čutiti upiranje želeni smeri vožnje. Ko je govor o umirjeni vožnji in avtocestnemu premagovanju kilometrov, pa Active Tourerju z lahkoto prisolimo čisto petico.

Tisti naprednejši uporabniki si bodo prek gumba za nastavitev vozne dinamike prilagodili avtomobil po svojih željah (delovanje motorja, menjalnika, jakost servoojačevalnika, trdota blažilnikov ...), mi pa dodajmo, da mu je program Comfort pisan na kožo. Tudi na račun z navorom bogatega turbodizelskega motorja z oznako 218d, ki razvije 110 kilovatov in se odlično počuti na motornih vrtljajih, ki ne presegajo številke 3.000. Za to, da se ne vrti v nedogled, poskrbi tudi odličen osemstopenjski samodejni menjalnik, katerega poslanstvo in hkrati največja prednost je, da je njegovo delovanje popolnoma nezaznavno.

Prevažanje s tako motorizacijo bo v vseh segmentih vožnje popolnoma zadoščalo potrebam, ki jim je ta avto namenjen, hkrati pa vas za porabo ne bo skrbelo, saj se vam bo ta ob zanašanju na navor težko dvignila nad šest litrov. BMW je izkušnje s prednjim pogonom nabiral na poligonu, ki sliši na ime Mini, zato tu ni dvoma o tehnični dovršenosti. Tudi področje enoprostorcev jim ni domače, a na to so se odzvali z uporabnimi rešitvami ter posluhom za potrebe potnikov. Če pa k vsemu temu dodamo še napredne tehnološke elemente in vrhunsko kakovost izdelave, ga zlahka tudi v tem segmentu okronamo kot premijskega. Kar potrjuje tudi cena.

bese­di­lo: Saša Kapetanovič