Jaz BMW, jaz voznik?

Seveda za tistega, ki se na vožnjo razume in ve, kaj ta prinaša ter zahteva. Za zagotavljanje dobre vožnje pravzaprav ni potrebno veliko – dokaj uravnoteženo podvozje, dobre gume in natančen volanski mehanizem. Z dobro lego na cesti je drugače, saj ta zahteva več kot zgoraj omenjeno. Celo toliko več, da dobra lega na cesti ne gre več v korak z dobro vožnjo. Spet kakor za koga.

In kam pes taco moli? Ljudje smo si različni, različni so naši okusi in različne so naše zahteve. Testna trojka je bila pravi dokaz tega. Že v uredništvu so se kresala mnenja, nič drugače ni med ljudmi. Nekateri zagovarjajo znamko in vse, kar je povezano z njo, drugi ne najdejo skupnega jezika. Sam sem nekje vmes. Že res, da je lega na cesti vrhunska, a me moti, da je zaradi nje zapostavljeno udobje. Morda zapostavljeno sploh ni prava beseda, ker drugače ne more biti. Če je avto udoben in podvozje mehko, pač ne moremo računati na dobro lego na cesti. Če je obratno in je lega vrhunska (beri novi BMW serije 3), je treba pozabiti na udobje. Obojega se ne da imeti.

Sicer to avtomobilski proizvajalci poskušajo izboljšati z možnostjo izbire voznega programa, pri katerem so komfortno, eko ali normalno namenjeni običajni vožnji, izbira športnega programa pa dinamični. A razlike so po navadi precej majhne, ko omenjamo podvozje in vzmetenje, precej večje so pri odzivu menjalnika, volanskega obroča in delovanja motorja. In še to uspe takrat, ko je z izbiro voznega programa opremljeno običajno podvozje. Če je to športno, kot je bilo denimo v testnem BMW (prilagodljivo M podvozje), je razlik malo oziroma so zgolj v drugo smer. V tisto bolj športno. To pomeni, da je tako sestavljen avto, kot je bila testna trojka, namenjen dinamičnim voznikom.

Tistim, ki niso pripravljeni sklepati kompromisov in jih pri novi seriji 3 tudi ne potrebujejo. Avto se drži ceste kot magnet, včasih človek celo pozabi, da motor poganja zadnji kolesni par. Odzivnost podvozja na volanske ukaze je neverjetna. Po navadi med dinamično vožnjo avto preseneti negativno, testni BMW 3 pa je dajal občutek, da bi prav vsak nadpovprečno hitro odpeljan ovinek lahko odpeljali še hitreje. Zato si v tem trenutku nova trojka zasluži le globok poklon. Seveda tistih voznikov, ki jim je mar za le dinamično in hitro vožnjo. V novi trojki je voznik kralj, drugače je s sopotniki. A predvidevam, da obstajajo tudi takšni, ki so radi hitri na sovozniškem sedežu. Priznam, to spet nisem jaz.

Sicer pa je testni avto mamil tudi s svojo podobo in napisom na pokrovu prtljažnika. Dinamično podobo avtomobila so izdatno poudarjali modra barva, 19-palčna aluminijasta platišča in aerodinamično oblikovani odbijači. Tudi notranjost se je nagibala v športno stran. Športna prednja sedeža, odličen volanski obroč in čista notranjost. Ja, po dolgih letih kljubovanja zobu časa so se Bavarci končno odločili za korenito prenovo notranjosti in zadeli v polno. Je drugačna, sveža in precej bolj všečna. Jasno, v prvi vrsti nevtralnim voznikom, drugače je s privrženci znamke. Tem je notranjost bila, je in bo všeč. Ne glede na to, kakšna je.

Še beseda ali dve o oznaki avtomobila. Sicer se s številkami BMW igra že dolgo, a nepoučen opazovalec (pre)hitro dobi skomine ob pogledu na oznako 330i. Vsak ve, da prva številka označuje serijo (v tem primeru serijo 3), i označuje bencinski motor, 30 pa velikost motorja. No, pa ga ne. Tako je bilo včasih, zdaj pa so te številke namenjene moči, in ne velikosti oziroma prostornini motorja. Tako oznaka 330i ne pomeni trilitrskega bencinskega šestvaljnika, ampak le dvolitrski bencinski motor, seveda z le štirimi valji.

A povprečnemu vozniku mora biti to dovolj – 258 'konj' poskrbi za to, da mine manj kot šest sekund, ko se z mesta poženemo k hitrosti 100 kilometrov na uro, največja hitrost pa je elektronsko omejenih 250 kilometrov na uro. Morda manjka le zvok, ki ga pričara šestvaljnik, pa čeprav se je, roko na srce, testna trojka v voznem programu Sport trudila ponuditi boljšo zvočno kuliso.

A ker je bil testni avto dražji od osnovnega za skoraj natanko 35 tisoč evrov, je jasno, da se je na in v njem skrivalo še marsikaj dobrega. Nabor varnostnih asistenčnih sistemov je podoben ponudbi na ljubljanski tržnici, izpostaviti pa vseeno velja odlične LED-žaromete, ki znajo iz nočne vožnje narediti dnevno, pa pri tem ne slepijo voznikov pred nami, niti tistih, ki vozijo proti nam. Pohvalno so zdaj merilniki končno digitalni (adijo, tradicija), zvočni sistem Harman Kardon je še vedno vrhunski, ukazovanje s kretnjami pa je sicer domiselno, a včasih zahtevno opravilo.

A slovenski pregovor pravi, da ima vsaka palica dva konca. Tudi nova trojka ju ima. Če je avto v mnogo pogledih vrhunski, pa razočara s sredinsko konzolo. Predvsem plastika okoli menjalnika je preveč cenena, tudi gumbov je preveč oziroma ti niso dovolj raznovrstni. Tudi gumbi za upravljanje voznih programov so drugačni in zdaj zahtevajo precej več pozornosti voznika, kot so prej, ko si vedel, da pomik navzgor pomeni dinamično vožnjo, pomik navzdol pa komfortno in dvojni tisto varčno eko. A spet velja, okusi so različni.