Test: BMW i3

Pogosto se zgodi, da se prijatelji, znanci, sorodniki ali sosedje navdušujejo nad kakšnim testnim avtom, ko je v mojih rokah. Ni pa se mi še zgodilo, da bi bil sam tako navdušen nad avtom in bi iskal koga, ki bi mu prenesel to navdušenje. V času testnega termina sem našel nekaj iskric, s katerimi sem si popestril prav vsako vožnjo s tem avtom. Prva stvar je zagotovo tišina. Človek bi najprej pomisli, da je odsotnost klasičnega motorja na notranje zgorevanje in posledično pripadajočega trušča dobrodošla zaradi tega, da bi lahko užival v dobrem ozvočenju. Ampak ne, enostavno je najlepše poslušati tišino. Okej, malce je slišati tiho brenčanje elektromotorja, ampak ker nismo zasičeni s tem zvokom, ga je prijetno zaznavati v ozadju.

Veste, kaj je še bolj zabavno? Spustiti steklo, se peljati skozi mesto in poslušati mimoidoče. Najpogosteje je slišati: »Poglej, ta je pa na elektriko.« Vse se sliši, vam povem! Bavarce imam malce na sumu, da so na skrivaj poiskali pomoč pri kakšnem skandinavskem dizajnerskem biroju, ki jim je pomagal pri oblikovanju notranjosti ter izbiri pravih materialov. Ko odpremo vrata (mimogrede, avto je brez klasičnega B-stebrička, zadnja vrata pa se odpirajo od spredaj navzven), imamo občutek, kot da zremo v dnevno sobo iz danske revije o notranjem dizajnu. Materiali! Potniška kletka je iz ogljikovih vlaken in lepo jih je videti, kako se prepletajo na pragovih pod vrati. Svetla tkanina, les, usnje, reciklirana plastika, vse skupaj sestavlja izjemno lepo celoto za prijetno počutje v notranjosti. Druge stvari so pametno povzete iz preostalih hišnih modelov. Sredinski zaslon, ki ga upravljamo prek vrtljivega gumba med sedežema, nam poleg klasičnih zadev prikazuje tudi nekatere podatke, ki so prilagojeni vožnji z električnim avtom. Tako lahko izberemo prikaz porabnikov energije, zgodovino porabe in polnjenja, pri varčni vožnji nam lahko pomaga vodnik, na zemljevidu pa je označen doseg s preostankom baterije.

Pred voznikom je namesto klasičnih merilnikov le preprost LCD-zaslon, ki prikazuje za vožnjo pomembne informacije. Naj nadaljujem z iskricami, ki popestrijo vožnjo? Pa naj bo slišati smešno, toda razveselil sem se vsake rdeče luči. Še bolj sem bil vesel, če se je ob meni ustavil kak hiter avto. Čeprav sem v vzvratnem ogledalu slabo videl, sem si kar predstavljal poglede, ko so videli malega Beemvejčka, ko se izstreli s semaforja. Od 0 do 60 kilometrov na uro v 3,7 sekunde, od 0 do 100 v 7,2 sekunde, od 80 do 120 v 4,9 sekunde so številke, ki vam ne povedo dosti, dokler tega ne občutite. Ravno zato sem iskal znance in jih peljal, da bi potem opazoval njihovo navdušenje. Za tiste, ki jih zanima tehnična plat teh dosežkov: malčka poganja sinhroni elektromotor z največjo močjo 125 kilovatov ter navorom 250 njutonmetrov.

Pogon se prek integriranega diferenciala prenaša na zadnji kolesni par, baterija pa ima zmogljivost 18,8 kilovatne ure. Glede na porabo na 100 kilometrov dolgem testnem krogu, ki je bila 14,2 kilovatne ure, to pomeni, da bi bil s podobno vožnjo doseg s polnimi baterijami nekaj manj kot 130 kilometrov. Seveda je treba računati na ogromno posrednih dejavnikov (dež, mraz, vročina, tema, veter, promet ...), ki vplivajo, da ta številka kar precej niha. Kako je s polnjenjem? Na klasični domači vtičnici se i3 napolni v osmih urah. Bolje bo, če boste poiskali polnilnico s trifaznim izmeničnim tokom z močjo 22 kilovatov, kajti tam bo polnjenje trajalo približno tri ure. Petdesetkilovatnih CCS-polnilnic v Sloveniji za zdaj še nimamo, baterije od i3 pa se prek tovrstnega sistema napolnijo v manj kot pol ure. Seveda se nekaj porabljene energije tudi regenerira in vrne v baterije. Ko spustimo stopalko za plin, so pojemki brez uporabe zavore že tolikšni, da regeneracija zavira avto tudi do popolnega mirovanja. Na začetku je takšna vožnja nekoliko nenavadna, sčasoma pa se naučimo voziti, ne da bi sploh uporabljali stopalko za zavoro. Če odmislimo prilagajanje dosegu in času, ki ga porabimo za polnjenje baterij, je i3 zelo uporaben in funkcionalen avto.

Na vseh sedežih se bo našlo dovolj prostora, očetje in mame pa bodo pri pripenjanju otrok navdušene nad priročnostjo 'krilatih' vrat. Seveda mu lahko kaj tudi zamerimo. Denimo pametni ključ, ki je dovolj 'pameten' le pri zagonu avta, za odklepanje pa ga je še vedno treba jemati iz žepa. Tudi lepo oblikovana notranjost je terjala nekaj davka pri odlagalnih prostorčkih. Predal pred sovoznikom je uporaben zgolj za kakšne dokumente, nikar pa ne spreglejte, da se pod prednjim pokrovom (kjer v klasičnem avtu najdemo motor) skriva majhen prtljažnik. Čeprav je tak i3 precej drugačen od drugih avtomobilov v BMW-jevi ponudbi, ima vseeno nekaj skupnega z njimi. Cena je taka, kot smo jo za premijsko znamko vajeni. Državni organi vam bodo sicer dali pet tisočakov denarne spodbude za nakup električnega avta, tako da boste za takšnega i3 vseeno odšteli nekaj več kot 31 tisoč evrov. Tudi če vaša dnevna rutina, budžet ali kaj drugega ne podpira nakupa takšnega avta, vam vseeno polagam na dušo: dogovorite se za testno vožnjo, nekaj vas bo zagotovo navdušilo na tem avtu. Upajmo, da ne ravno ozvočenje Harman/Kardon.

bese­di­lo: Saša Kapetanovič