Test: BMW M4 Competition M xDrive Cabrio - Rotvajler z lila ovratnico

Ne skrbi me zaradi tega, ker bi se odpravljal na kakšno hudo pohodno ali jadralsko ekspedicijo. Pač pa zaradi avtomobila na testnem koledarju. Je namreč takšen z mehko streho, ki jo lahko pospravi v prtljažnik. Je lila barve, ampak ni Nissan Micra CC. Če izdam, da ima eksploziven vrstni šestvaljnik in velik nos za ovinke (no ja, pa tudi dobesedno), pa se vam že mora vsaj malo svitati. Res je, BMW M4 Competition Cabrio!

Oktober je sicer nadvse primeren mesec za vožnjo brez strehe. Najboljši čas za kabriolet je takrat, ko je čas za prehodne jakne. A s pravim stanjem duha je sezono moč konkretno podaljšati (pri nižjih temperaturah pomaga gretje vratu). In ko se vse skupaj le poklopi, je vrhunec, ko je nad tabo milo nebo in dobiš arome okolja naravnost v obraz, res izrazit. Pa veste, da za ključen del tega doživetja v prometnem dovoljenju niti ne rabi pisati M4 Competition. Dobro pa je. In to kako dobro!

Zglajene gube in dodatno okrepljena konjenica

Na videz se M4 sicer bistveno ni spremenil in verjamem, da na novosti težko pokažete s prstom. Veste pa, da je na njem nekaj svežega, kajne? Pogled usmerite v nove luči - sprednje in zadnje. Slednje imajo sedaj novo svetlobno grafiko, ki je prava umetnina.

No ja, potem pa seveda ne morem mimo te barve, v kateri M4 po prenovi nastopa v vseh uradnih slikovnih materialih. V njej je kot rotvajler, ki se mu približaš, ker ima tako prisrčno lila ovratnico. Dokler ne prideš povsem blizu in se spomniš, da je to pravzaprav mišičasta zverina. Protislovje, ki vzbuja zanimanje in domišljijo. In ja, barva mi je všeč! BMW-jeva igra z barvami je na visokem nivoju in ambicioznost se velikokrat obrestuje. Četudi je zase verjetno ne bi izbral. 

Dvojno prisilno polnjeni vrstni šestvaljnik po prenovi zmore še 15 kilovatov več, in sicer 390 kilovatov oz. 530 konjskih moči. Ima novo, lažjo kovano ročično gred in učinkovitejše hlajenje glave. Sicer pa je cabrio moč dobiti le s štirikolesnim pogonom M xDrive. Ta deluje bolj kot varnostna mreža in ne kvari dinamičnega ravnovesja M4. V običajnih razmerah se sprednji pogon vklopi šele pri pospeševanju iz zavoja. Sicer pa je mogoče njegovo delovanje tudi omejiti s širokim intervalom nastavitev. Menjalnik? Osemstopenjski samodejni - konvencionalen, s pretvornikom navora.

Ob ambiciozno izbrani barvi karoserije je potem vzdušje v notranjosti smiselno umiriti. Oblazinjenje z merino usnjem in barvno kombinacijo Silverstone/Black je v tem smislu dobra in varna izbira. S prenovo je sicer tudi M4 dobil sedaj bržkone že vsem poznano raporeditev dveh zaslonov v enotnem ohišju. Opazim, da je malenkost drugačen še volan - sedaj je spodaj prirezan in spominja na Audijeve volane. Ta M4 ima sicer tiste bolj civilizirane sedeže, ki ob konvencionalnosti in udobju še vedno ponujajo tudi dovolj oprijema za živahnejšo vožnjo na cesti.

Ko se vse skupaj končno poklopi...

Dobra novica! Pojavil se je ne le eden, pač pa dva dneva brez dežja! Kamen se mi je odvalil od srca in že se peljem proti Krasu. Pentljo bom zavezal skozi Vipavsko dolino. Že na avtocesti se spomnim, kako ob pritisku stopalke za plin brutalno vzkipi navor (največ 650 njutonmetrov). Do stotice pospeši v 3,7 sekunde.

V odprtih, tekočih zavojih cabrio potem v navdušujoče veliki meri replicira izjemno odzivnost in natančnost krmiljenja kupeja (preberite si test M4 M xDrive Coupe). Menjalnik s tipko na ročici prestavim v srednjo nastavitev in uživam v eksplozivnosti srednjega območja vrtljajev. S pomembno razliko - na stropu je nebo! Kričim od navušenja. Trte so za letos oddelale svoje in okolje je spokojno, ceste prazne. Streho lahko sicer v 15 sekundah odprem med vožnjo do hitrosti 50 kilometrov na uro. 

Moram reči, da slušna izkušnja z odprto streho ni veliko bolj vznemirljiva. Družina M3/M4 je v zadnji generaciji v tem smislu postala nekoliko zadržana. Zvok izpuha je lep, a se ga ne sliši prav dosti (z izjemo hladnega zagona). Predvsem zaradi glasnostnih omejitev in posledic emisijskih zahtev. Seveda pa je bavarski vrhovni šestvaljnik brez strehe vedno veselje slišati.

Mimo Kodbilja proti Vipavski dolini ceste potem niso več tako lepe in tekoče, asfalt je ponekod neraven in razpadajoč. Kupe z neomajljivim nadzorom gibanja blesti tudi na takšni cesti. Ne sledi žlebom in naklonom, na razpadajočem asfaltu ostaja zbran, s konsistentnim oprijemom navdaja s samozavestjo. Ob tem pa ostaja razmeroma udoben. Podvozje namreč deluje izjemno natančno tudi zaradi čvrste konstrukcije. To je pravzaprav ena njegovih izstopajočih lastnosti.

Ogromno zadovoljstva v zavojih torej, a čarobne rešitve za nadomestitev konstrukcijsko pomembnega dela, kot je streha, še ni

Zato seveda pride do določenega kompromisa in zgoraj omenjene lastnosti pri cabriu le nekoliko zbledijo. Nadzor gibanja karoserije ni tako natančen kot pri kupeju. Pri tem je zaradi dodatnih ojačitev konstrukcije in zajetnejšega zadnjega pomožnega okvirja kakšnih 150 kilogramov težji od kupeja, kar se tudi pozna. Potresavanju karoserije se na takšni cesti pridruži tudi občasen ropot spojev strehe s karoserijo. 

Bolj mu je torej udobno z nekoliko manj zahtevnimi izzivi v obliki tekočih cest, kjer je M4 Cabrio noro hiter. A v vožnji z odprto streho mi del pozornosti tako ali tako vzame tisti romantičnejši element te ideje. Vreme in vonjave naravnost v obraz, razgledi so še toliko bolj resnični, že samo gibanje zraka okoli avtomobila. Vse to me umiri, upočasni. Če sem povsem osredotočen na dinamično vožnjo, pa me ti dejavniki pričnejo motiti. Spomnim se vožnje z M440i Cabrio po Jadranski magistrali. Dvomim, da bi lahko z M4 zares še veliko bolj užival. A M4 je pač še toliko bolj poseben.

Zanimivosti

Ne boste uganili, kdo je največji poizvajalec pnevmatik: vsak dan jih izdela kar 850.000!