Test: Chevrolet Trax 1.7 MT6 4x4 LT

Kaj pomeni glasen, a avtomobilu primeren in predvsem ušesom všečen zvok, odlično ponazori Jaguar F-Type (zapise z vožnje z njim smo objavili v letošnji 20. številki). Drugi tip glasnih avtomobilov pa smo našli v začetku letošnjega leta, v Oplovi Mokki z 1,7-llitrski dizlom pod motornim pokrovom.

Tedaj je Sebastjan zapisal: »Odkrito pa kritiziramo delovanje motorja, ki je nemirno in (pre)glasno, vsaj ko ga primerjamo z nekaterimi konkurenti. Tudi ko se ogreje na delovno temperaturo, ni veliko bolje. Morda je za vse skupaj kriva tudi ne dovolj dobra zvočna izoliranost potniške kabine, a če omenim še tresenje notranjega vzvratnega ogledala med vožnjo, bo najbrž za vse 'slabo' kriv kar motor s svojimi vibracijami.«

In ni se motil. Popolnoma enak motor je bil namreč v testnem Traxu, in ker je bila Mokka eden redkih testnih avtomobilov, ki mi jih letos ni uspelo voziti (zato sem pripombe kolegov iz redakcije o glasnosti jemal nekoliko z zadržkom), me je Trax presenetil. Negativno, seveda. Priznam: avtomobila s tako neprijetnim zvokom (ne samo glasnim, tudi kakovost zvoka motorja je slaba, saj ne le ropota, ampak ima tisti rahlo kovinski, sekajoči zvok, značilen za zelo stare dizle) in toliko vibracijami, ki se od motorja prenašajo v kabino, se že dolgo ne spomnim. Tudi v Traxu pri dva tisoč motornih vrtljajih notranje ogledalo zavibrira toliko, da zamegli sliko v njem, vibracije pa se prenašajo še na nekatere druge dele v kabini. Najhuje je v območju vrtljajev, najbolj uporabljanem za dizla, tj. od prostega teka pa do dobrih dveh tisočakov. Potem sicer ni veliko tišji, a je zvok vsaj malo manj dizelsko drdrajoč.

Škoda, saj se motor sicer lahko pohvali z živahnostjo, dobrim navorom tudi v najnižjih vrtljajih in majhno porabo. Na našem normnem krogu se je namreč Trax izkazal z majhno porabo, le 5,1 litra, kar je za križanca s štirikolesnim pogonom zelo dober rezultat. Če vas zanima: Mok­ka je z enakim motorjem, a pogonom le spredaj porabila točno dve desetinki litra manj in ta razlika gre le na račun štirikolesnega pogona, kar je v resnici celo manj, kot so na primer napovedali pri Oplu (kjer pravijo, da je razlike 0,4 litra). Menjalnik? Sicer kar dobro izračunan, a rahlo nenatančen.

Da ni večja, je krivo dejstvo, da ta ni stalen. Večina navora gre v osnovi na prednja kolesa, ob zdrsu teh ga gre del k zadnji premi. Da gre res bolj za dopolnilo kot za štirikolesni pogon, ki bi bil namenjen resni uporabi, dokazuje dejstvo, da se na spolzki cesti prednja kolesa vseeno zavrtijo in vrtijo v prazno, v nekaterih položajih lahko voznik celo jasno začuti, kdaj računalnik del navora prenese nazaj.

K varčevanju seveda pripomore tudi sistem Start & Stop (ta je včasih sicer kar preveč pripravljen pomagati, pa lahko motor ugasne, ko bi se voznik rad počasi plazil naprej) in še ušesa si spočijejo, ko ugasne motor.

In preostanek avtomobila: oblika je požela več hvale kot graj, spredaj se sedi dobro in tudi zadaj je za družinsko uporabo prostora dovolj. Prtljažnik sicer ne postreže z rekordnimi merami, a hkrati mu tudi ne moremo (vsaj glede na velikost oziroma razred avtomobila) očitati, da je premajhen – še zlasti če ima avtomobil (kot testni) namesto rezervnega kolesa kit za krpanje gum, kar pomeni, da je pod dnom prtljažnika še precej prostora. Armaturna plošča je zanimiva, z velikim digitalnim merilnikom hitrosti, škoda pa je, da Chevroletovi oblikovalci koncepta in prostora niso izkoristili bolje, z visokoločljivostnim LCD-prikazovalnikom, ki bi bil sposoben v sicer enaki obliki podati več podatkov, predvsem pa jih prikazati jasneje.

Kakovost izdelave? Malce šepava, vsaj pri testnem Traxu. Drugega ob dejstvu, da je v rokah (ali na tleh) ostal kak kos plastike ali brisalnik, ne moremo napisati.

Podvozje? Malce manj usklajeno, kot bi si želeli (lahko bi bilo malenkost čvrstejše, da bi bilo nihanj karoserije manj), a v celem (spet) dovolj dobro, da pri vsakdanji uporabi večine voznikov ne bo motilo.

Cenovno Trax vsaj na papirju pušča mešane vtise. Res je na primer, da za dobrih 22 tisočakov, kolikor stane z opremo LT, dobite tempomat z omejevalnikom hitrosti, parkirna tipala zadaj, strešne letve in sistem MyLink, a po drugi strani je klimatizacija le ročna, sistem MyLink pa ne tako dober, kot bi lahko bil. In v resnici to velja kar za Traxa v celoti: ideja je dobra, a takšen, kot je bil testni, zgreši namen. Oplova Mokka je sicer za okoli dva tisočaka dražja, a ponuja mnogo več možnosti posamične prilagoditve opreme (vključno s samodejno klimatizacijo). In izognite se dizlu.

MyLink

Sistem MyLink pomeni, da se zna avtomobil povezati s pametnim telefonom in je nato programe, nameščene na telefonu, mogoče upravljati na sedempalčnem (18-centimetrskem) za dotik občutljivem LCD-zaslonu. A če hočete MyLink izkoristiti, boste morali kupiti programe, ki jih je izbral Chevrolet.

Programov za navigacijo, recimo, ki jih že imate, ne boste mogli uporabljati, razen če uporabljate tistega, ki ga je izbral Chevrolet (BrinGo), podobno velja za poslušanje spletnega radia (tu so na srečo izbrali aplikacijo TuneIn, ki je v nasprotju z navigacijo BrinGo precej razširjen) in drugih večpredstavnostnih vsebin. Pri Chevroletu očitno niso dojeli, da se življenje sodobnega uporabnika vrti okoli njegovih pametnih naprav (predvsem mobilnika), ostanek tistega, kar ga obkroža, pa se mora temu prilagoditi – in zato je sistem MyLink zasnovan na napačni osnovi.

Besedilo: Dušan Lukič