Test: Citroën DS5 1.6 THP 200

Citroënova 'nova' linija DS

Ni pogosto, da avtomobilska znamka v tako kratkem času predstavi toliko novosti, ki dopolnjujejo njeno osnovno ponudbo. A Citroënu je z novo linijo DS uspel preboj tudi na področju oblikovanja, DS5 na cesti s svojim hkratno elegantnim in športnim nastopom vzbudi pozornost, predvsem pa izžareva dinamiko.

Sicer pa je treba opozoriti tudi na Citroënov pogum, s katerim so se lotili uveljavitve povsem novega programa z oznako DS. Z njim merijo na kupce, ki jih niso mogli nagovoriti s svojo dosedanjo ponudbo. Njihova osnovna lastnost naj bi bila v tem, da so zahtevnejši in da so za tisto, kar dobijo, tudi pripravljeni odšteti več.

V takšno smer meri torej DS5. Potem ko se zunanjosti dodobra nagledamo in ugotovimo, da je oblikovalcem ob Jean-Pierru Ploueju uspel velik met, se tudi videz notranjosti zelo približa idealu odlične oblike. A tu se tudi prvič pokaže, da so se morali oblikovalci spopasti z nekaterimi danostmi konstrukcije, ki je bila na voljo za uresničitev zamisli o DS5.

Oblika ali uporabnost?

Ob vsakdanji uporabi najbolj pogrešamo najpreprostejše stvari – na primer odlagalne prostore. Pri podrobnejšem pregledu ugotovimo, da se pod površino (žlahtno plastiko ali usnjem notranjosti) namreč delno skriva tehnična predloga, ki ni nič drugega kot Peugeot 3008. A glede tega, koliko so si pri Citroënu zares sposodili od Peugeota 3008, moramo biti previdni, podobno kot tudi glede tega, kateri avtomobili so sploh tekmeci tejle Citroënovi novosti.

Ob bok Audijevemu A4?

Citroënovci namreč trdijo, da lahko avtomobil ob bok postavijo Audijevemu A4. A je pri tem po sredi majhen nesporazum, ker se, vsaj podpisanemu, zdi oblikovno primernejši tekmec Audi A5 Sportback. Če se s takšno primerjavo strinjamo, potem je DS5 v vsem na slabšem, ker je v dolžino za 20 centimetrov krajši (pravzaprav od obeh, A4 in A5). Za primerjanje DS5 s tekmeci pa se mi zdi bolje vzeti dobro motorizirane in opremljene različice treh drugih, Lancie Delte, Renaulta Mégana GrandToura in Volva V50.

Vsekakor je to iskanje podobnih avtomobilov DS5 zanimiv dokaz, da gre vendarle za zelo samosvoj avtomobil, kar moramo njegovim snovalcem šteti v dobro – saj je v današ­njem svetu hude konkurence med izdelovalci pohvalno tudi to, če ti ponujajo nekaj, za kar ugotoviš, da ni posnemanje, temveč iskanje nekaj novega!

V dobro DS5 gre vsekakor šteti, da je v nasprotju z dosedanjimi Citroëni v potniški prostor vpeljal precej oblikovalske svežine in naprednosti, tistega, kar smo v zadnjih stvaritvah te znamke nostalgiki s spominom na Spačke in Žabe pravzaprav najbolj pogrešali!

Kot v letalu

Ni mogoče vsega v kabini sprejeti za najbolj posrečeno, ker je splošen vtis, ko sediš za volanom, da primanjkuje prostora. A je po drugi strani tudi to izraz 'zlitosti' voznika in avtomobila, saj se čuti, da so oblikovalci hoteli ustvariti nekakšen kokpit kot v letalu, tudi z delom upravljavskih gumbov v strehi in kar treh delih streh iz stekla. Res pa je tudi, da je štiri metre in pol dolg avtomobil, kot je DS5, za potnike na zadnjih sedežih še vedno premalo darežljiv s prostorom, a zadovolji vsaj prtljažni prostor.

Citroënova linija DS je nastala kot zamisel, da bi kupcem ponudil nekaj več in za to tudi nekaj več zaračunali. Kako bo na koncu, čez pet ali več let, ko in če bo novost doživela pričakovan sprejem, pa zdaj še ne moremo sklepati. Lahko pa zapišem, da je poskus, ponuditi več, hvalevreden. DS5 med vsemi tremi dosedanjimi modeli s tema dvema začetnicama daje tudi najbolj 'žlahten' vtis, tisti premium, ki bi ga marsikdo rad dodal v svoje modele.

Vtis kakovosti je dober zaradi res skrbne izdelave (vsaj takšen je bil naš primerek preizkušenega avtomobila). Razen skrbnosti izdelave je tudi kakovost uporabljenih snovi povsem zadovoljiva. Usnjene sedežne prevleke še posebno, enako velja za uporabljene umetne snovi.

Športno odrezan volan?

Malo manj navdušenja sta pri podpisanem preizkuševalcu poželi oblika in izvedba volanskega obroča. Če ima avtomobil od ene skrajnosti do druge toliko zavrtljajev volanskega obroča kot DS5 (skoraj tri), potem se delno 'odrezan' volanski obroč zdi povsem nepotreben, ker v ostrih ovinkih otežuje preprijemanje.

To pehanje za navidezno 'športnostjo' se je v zadnjem času med avtomobilskimi oblikovalci zelo razpaslo, a povsem nepotrebno. Razen če ga oblikovalci – brez zamere – ne namenjajo tistim trebušastim voznikom!

Udobno v usnje odet volanski obroč je na 'odrezanem' delu okrašen tudi z dodatkom, spominjajočim na kovinsko intarzijo, a se je ta mrzla plastika v zimskih dneh izkazala za dodatno pomanjkljivost – voznika brez rokavic zazebe v prste! Sklep: preveč oblikovnih izletov v nenavadno smer ni nikoli dobro. Pravkar omenjene nenavadnosti na neki način potrjujejo pravilo, da je zelo težko najti idealne avtomobile povsem brez malenkostnih napak.

200 'konj' iz turboštirivaljnika

Če pozabimo na epizodo z volanskim obročem, pa je DS5 v vsem zelo prijeten in uporaben primerek sodobne avtomobilske gradnje. To zlasti velja za podvozje, ki se zelo dobro sklada z močnim, 200-'konjskim' turboštirivaljnikom. Motor nam je sicer znan iz kar nekaj različnih modelov, ki smo jih že preizkusili. Če neposredno primerjamo rezultate tega motorja v dveh sorodnikih, DS4 in DS5, potem je v zadnjem malenkostno čutiti, da mora premikati večjo maso (za dobrih 100 kg).

A se pri tem ne zdi, da bi bil motor v kakršnihkoli težavah, le manj neobrzdano se obnaša pri pospeševanju. Ker je medosna razdalja pri DS5 za 12 centimetrov daljša, je tudi prijetnejši za vožnjo, ima manj težav pri pospeševanju oziroma zahteva manj napora pri obvladovanju in veliko bolje drži smer, kar velja tudi za vožnjo v ovinke.

V primerjavi z DS4 je za številko večji DS bolj odrasel, suveren med vožnjo. Pa tudi udobje je precej bolj sprejemljivo kot pri DS4, ki včasih pri vožnji po preveč nagubanem asfaltu daje občutek žrebčevega poskakovanja, česar pri DS5 ne doživite tudi na še tako nagubanem asfaltu.

Koliko sploh stane? Ne vemo (še)

Za konec bi se moral še malo bolj posvetiti stroškovno-cenovni plati novega DS5. Tu se bomo z našim Citroënom zapeljali v neznano. K nam v uredništvo je prišel zgodaj, še preden se je sploh kje na svetu (in tudi v Franciji) začela prodaja. Ekskluzivnost pač – tudi mi se z njo lahko hvalimo.

Do prodaje na slovenskem trgu v začetku aprila je tudi še daleč. Posledica tega je seveda težava, da morebitnim navdušencem, ki so jim bile slike in besede v naši reviji že dovolj za odločitev za nakup, vseeno še ne moremo postreči z dokončnim odgovorom – koliko bo tale Citroën DS5 zares stal. Torej ga ne moremo oceniti tako, da bi k dobremu vtisu o vožnji in še boljšemu glede njegovega videza še presodili, ali bo vreden svoje cene. Glede na kakovost materialov in siceršnje avtomobilske lastnosti, ki jih združuje, si vsekakor zasluži visoko oceno.

Pa naj bo dopuščen sklep o tem, koliko bo verjetno stal – ob upoštevanju tega, kako so citroënovci ocenili svojega številko manjšega DS, ki pod sicer precej drugačno pločevinasto kožo skriva marsikatero podobnost. Predvidevamo, da bo DS5 za tri do štiri evrske tisočake dražji od DS4, kar pomeni, da bo njegova prodajna cena glede na ponudbo motorjev in opremo, ki smo jo spoznali, približno 32.000 evrov.

Naj torej končam tako: DS5 je najlepše oblikovan Citroën zadnjega desetletja, a ne dovolj prepričljiv glede prostornosti potniškega prostora. Posledica bogate opreme in dobrega vtisa glede kakovosti in končne izdelave pa bo tudi cena, ki je sicer nismo vajeni pri Citroënih. A se zdi, da DS5 ponuja veliko!

Bese­di­lo: Tomaž Porekar, foto: Aleš Pavletič

Iz oči v oči - Aljoša Mrak
Zdi se mi, da je DS5 bolj posrečen kot DS4, čeprav mi je DS3 še vedno najbolj pri srcu. No, kolikor slišim, kupcem tudi. Čeprav mi je oblikovno všeč in tudi za volanom sem se dobro počutil (poglejte le seznam opreme, pa vam bo vsaj deloma jasno, zakaj), pa me je zmotilo nekaj stvari. Prvič, podvozje in volanski sistem večkrat prenašata tresljaje, na katere Citroën ne bi smel biti ponosen, drugič, prestavna ročica je prevelika celo za moške dlani, in tretjič, na zadnji klopi je res malo prostora.

Iz oči v oči - Dušan Lukič
Ja, to je pravi Dees. Kljub ročnemu menjalniku (precej bolj bi mu pristajala avtomatika) udoben, uglajen, pa tudi uporaben in ne nazadnje vrhunsko oblikovan. Užitek je sesti vanj in užitek ga je voziti. Takšni bi morali biti vsi Citroëni, še posebno pa: takšen bi moral biti (pa ni) tudi DS4 ...