Test: Dacia Lodgy 1.5 dCi (79 kW) Laureate (7 sedežev)

Če pri naših testih za primerjavo objavljamo podatke o novih tekmecih, bi morali pri Lodgyju skočiti k prodajalcem, ki se ukvarjajo s prodajo rabljenih avtomobilov. Kar mogoče ni pošteno do povsem novega modela iz romunske Dacie, v kateri vsaj del vodstva govori francosko; ali novi BMW M5 nima konkurence v rabljenem M5 ali novi Berlingo na sosednjem dvorišču nima hudega tekmeca v nekaj let starem predhodniku? No, zakaj bi bil Lodgy izjema?

Seveda je odgovor na dlani: vsak naslednik je boljši, zmogljivejši in ekološko ustreznejši, medtem ko pri Lodgyju stavijo predvsem na nizko drobnoprodajno ceno. To je v teh zaje... časih pravi odgovor, zato se lahko pri Renaultu (ki je lastnik Dacie) svoji pametni odločitvi o obuditvi nizkocenovne znamke le globoko priklonijo.

Ali je nekaj let star Renault Scenic boljša izbira kot nova Dacia Lodgy, pa je tako in tako prepuščeno izbiri vsakega posameznika. V nadaljevanju teksta upamo, da vam bomo pri tej dilemi kaj pomagali.

Dacia Lodgy nastaja v povsem novi maroški tovarni, kjer na že znano platformo od Logana pristavijo še zadnjo premo od Kangooja, vse skupaj pa zapakirajo v veliko karoserijo. Prostora je res veliko, zato lahko na 4,5-metrski dolžini srečate kar sedem sedežev.

Čeprav niso posamični, saj smo imeli v testnem avtomobilu drugo in tretjo klop, pa navdušuje tudi prilagodljivost. S sedmimi sedeži je prostora za prtljago zgolj 207 dm3, nato pa lahko zadnjo klop preklopimo, prekucnemo skupaj s sedalnim delom (in pritrdimo na drugo klop) ali kar odstranimo. Če zadnja sedeža spravimo v garažo ali stanovanje, kar je v primerjavi s Peugeotom Expertom Tepeejem pravi mačji kašelj, saj sta neprimerno lažja, dobimo kar 827 dm3, z zloženo klopjo v drugi vrsti pa kar 2.617 dm3.

Gospodje, to je že spodoben dostavnik! Iz lastnih izkušenj povem, da sem ob odstranjeni tretji vrsti drugi varnostni otroški sedež zataknil v pritrdišča Isofix kar na sredini srednje klopi, tretjino te klopi prekucnil in peljal na servis štiričlansko družino in dve kolesi. No, na servisu sta pristali samo žensko in otroško kolo, družine pa tokrat nismo servisirali. Šala, šala.

Nismo pa se posmehovali šestemu in sedmemu sedežu: verjemite, s svojimi 180 centimetri bi brez težav preživel celo daljšo vožnjo, če ne upoštevamo, da si zaradi visokih tal nos lahko popraskaš kar s kolenom. Bravo, Dacia.

Prav tako lahko dvignemo palec visoko v zrak zaradi motorja in menjalnika. Od 1,5-litrskega turbodizla smo pričakovali predvsem umirjeno vožnjo, dobili pa varčneža, ki ga v idealnih vrtljajih kar razganja.

S kratko izračunanimi prestavnimi razmerji hitro pokaže mišice (navor) že pri 1.750 vrtljajih in verjamem, da bi bil kos tudi polno naloženemu avtomobilu. Seveda ob predpostavki, da ne zamudite polne sape turbopuhala, sicer se 1,5 litra prostornine kmalu preda. Nekaj utrujenosti so že kazali sinhroni druge prestave, zato smo bili pri uporabi te malce bolj pazljivi, povsem navdušeni pa smo bili nad porabo goriva, ki se je gibala med 6,6 in 7,1 litra. Za tako velik avtomobil je ta podatek pravi balzam za denarnico.

Potem pa pridemo do napak ali pomanjkljivosti, ki jih ni malo. Prva in najbolj moteča je slaba vzvojna trdnost karoserije. Tako škripajoče karoserije, ki je bila nekoč (!!) sinonim za kabriolete (ko odstraniš 'plehnato' streho, eden od nosilnih oziroma povezovalnih delov avtomobila manjka), že dolgo nismo doživeli.

Karoserija se zaradi zvijanja namreč moteče oglaša, če pa zapeljete z eno gumo na višino robnika pločnika, boste celo čutili, kako se nekatera vrata težje zapirajo. Druga je občutek, da so varčevali res na vsakem koraku.

Dnevne luči osvetljujejo le prednji del avtomobila, kar je za zakonodajo dovolj, vendar se potem raztreseni vozniki vozijo po predorih zadaj neosvetljeni, manjka podatek o zunanji temperaturi, posoda z gorivom je dostopna le s ključem, vrata prtljažnika imajo neugleden in manj priročen gumb, zadnja bočna vrata niso drsna, ampak klasična, stekel na vratih prtljažnika se ne da odpreti posebej, zadnji sedeži niso vzdolžno pomični, prednji bočni stekli se ne zapreta ali odpreta s kratkim pritiskom na stikalo, ampak je treba pri ukazu vztrajati do konca, troblja je le v levi obvolanski ročici itd.

Pri vožnji pa smo pogrešali tempomat, ki bi ga osebno imel veliko raje kot omejevalnik hitrosti (le pri boljših opremah), parkirna tipala so dodatna oprema, pa še to le zadaj, predvsem pa bi lahko namestili boljše gume. Nič nimam proti, da so na Lodgyju nameščena zgolj 15-palčna kolesa velikosti 185/65, saj so cenejša kot 16- ali 17-palčna, tudi plastični pokrovi namesto bahavim aluminijastih platišč nas niso zmotili.

Minus bi dali zgolj gumam Barum Brillantis, ki se niso izkazale niti pri suhem zaviranju, še manj pa v vožnji po mokrem. Dokler nisem na avtocesti pri polnem plinu v drugi prestavi drsel ves čas, ko sem vozil po vključevalnem pasu, in se je stabilnostni sistem ESP umiril šele na voznem pasu v tretji prestavi, sem bil še pogumen, nato pa nič več.

No, pri podjetju Renault-Nissan Slovenija, ki so zastopniki za znamko Dacia pri nas, so na domači tiskovni konferenci ob predstavitvi tega avtomobila obljubili, da bodo oglaševali zgolj različico z ESP-jem, na izrecno željo kupca pa lahko priskrbijo tudi (cenejšo) Dacio Lodgy brez tega, po našem mnenju dandanes nepogrešljivega varnostnega pripomočka.

Pri Avto magazinu mislimo, da Dacie Lodgyja brez serijskega ESP-ja sploh ne bi smeli ponuditi! Tudi štiri varnostne blazine, dve čelni in dve stranski za zaščito glave in trupa, so res minimum pasivne varnosti, in položil bi vam na dušo, da malo pomislite, kaj se zgodi vašim otrokom pri bočnem trku. Vi bi morebiti preživeli, kaj pa oni?

Lodgy je prva Dacia, ki ponuja tovarniško namestitev naprave Media NAV. Prek sedempalčnega, za dotik občutljivega zaslona upravljate radio, navigacijo in brezžično povezavo za prostoročno telefoniranje.

Tipke in vmesniki so prijazni tudi za starejše, saj so veliki in preprosti za uporabo, priključek USB pa bo verjetno prišel bolj prav tistim mlajšim. Klimatska naprava je ročna in vsaj med testom je dobro opravljala svojo nalogo, predalov za odlaganje predmetov pa je res ogromno. Načrtovalci so jim namenili kar od 20,5 do 30 litrov (odvisno od opreme), zato je večja nevarnost, da pozabite, kam ste kaj dali, kot pa da ne bi imeli kam česa odložiti.

Kot vsak rabljen avtomobil ima tudi nova Dacia Lodgy prednosti in slabosti, vendar pri njej vsaj veste, da kot prvi lastnik ne kupujete mačka v žaklju. Saj smo vsi že slišali, da ima ogromno rabljenih avtomobilov v Sloveniji 'zavrtene' kilometre, kajne? Pa smo spet pri začetni dilemi: ali tvegati in kupiti (mogoče boljši?) rabljeni avtomobil ali igrati na zanesljivejšo, vendar ne toliko prestižno karto z imenom Dacia Lodgy?

Besedilo: Aljoša Mrak