Test: DFM Forthing S7 - Čas je za Evropo

Saj se še spomnite, kako so si s kičastimi in varnostno vprašljivimi avtomobilskimi ponaredki pri osvajanju stare celine na vsej črti polomili zobe? In kitajsko avtomobilsko sonce je takrat za poldrugo desetletje spet zašlo. In potem so prišli električni avtomobili, s katerimi so kitajski proizvajalci pokazali povsem drugačno podobo in tudi namen, da ne ostanejo samo za kitajskim zidom, ampak še enkrat poskusijo prodreti v svet.

Koncern Dongfeng Motor Group, ki je s številnimi znamkami in modeli eden največjih in najstarejših kitajskih avtomobilskih konglomeratov, je že prodrl tudi v nekaj evropskih držav in po razmeroma uspešnem križancu Forthing T5 je zdaj tu še električni limuzinsko kombijevski S7, ki so ga predstavili lansko jesen.

Zunanjost v agresivnem slogu

S7 že na prvi pogled razkriva, da so tudi kitajski krojači avtomobilske pločevine postali vešči mojstri oblikovanja, kajti S7 se postavlja z zunanjostjo, na kateri se radovedno ustavijo številne oči. Sprednji del zaznamuejo izredno tanki žarometi s svetilnimi diodami in nakaznimi režami za hlajenje koles, ki skupaj tvorijo silhueto v obliki številke 7. Sprednji de je spuščen precej nizko in nato se prek motornega pokrova in kupolaste strehe zaključi v skoraj kupejevskem zadku, kjer ne manjka tako imenovani svetlobni podpis preko celotne širine zadka.

Avtomobil je dolg kar 4,94 metra, a pomembnejši se zdi podatek, da se količnikom upora 0,19 uvršča na prestol najbolj aerodinamičnega električnega avtomobila, vsaj tako trdijo pri proizvajalcu. A zdi se, da vpadljiva zunanjost ne povšeči vsem okusom, morda S7 ne bo všeč bolj umirjenim in konzervativnim voznikom, ki bi raje sedeli v avtomobilu, ki ne bi lovil toliko zvedavih pogledov.

V notranjosti mešani občutki

Glede na zunanje mere sem pričakoval precej notranjega razkošja, vendar se mi je dozdevalo, da prostora v potniški kabini vseeno ni v izobilju. S tem sicer ne zanikam, da je S7 primeren za družinski avtomobil, sedenje spredaj in zadaj je udobno in nenazadnje je v zadnjem delu prtljažnik, ki pri postavljeni drugi sedežni vrsti lahko 389 litrov kar je še nekako v okviru povprečja, poleg tega pa je še nekaj dodatnega prostora v škatlastem modulu pod sprednjim pokrovom.

Materiali v notranjosti so solidni, vendar ne vrhunski kot bi pričakoval od avtomobila, ki se spogleduje s prestižem. Potniška kabina je zaradi svetlih tonov oblazinjenja ambientalno prijetna in zračna, sprednjima sedežema ob vsestranski nastavitvi primanjkuje nekaj bočne opore, nekako nerazumno je, da na sprednjem delu sredinske konzole ni nobenega odlagalnega prostora, le zaprt predalnik med sedežema.

Digitalizacija za vsako ceno

V duhu sodobnosti je celotna instrumentna plošča digitalizirana, pred voznikovimi očmi je manjši prikazovalnik z osnovnimi podatki, na sredini pa večji komunikacijski zaslon, ki je namenjen nastavitvam vseh funkcij.

Grafično je sistem zelo dodelan, vendar dober vtis nekoliko skazi dostopnost do posameznih izbirnikov in občasna slabša odzivnost posameznih ukazov. Mehanskih stikal z izjemo volanskih za uravnavanje povprečno kakovostnega radia, tempomata in potovalnega računalnika, ni, tudi prezračevanje je treba nastaviti z ikonami na zaslonu. To je morda po volji gorečim privržencem digitalizacije, precej manj pa bolj »običajnim« voznikom.

Mimogrede, dostop do električnega motorja, ki je nameščen nad zadnjo osjo je onemogočen oziroma otežen do te mere, da tja lahko dostopajo samo v servisni delavnici. Tako je pač v dobi električnih baterijskih avtomobilov, ki naj bi vsaj v daljšem obdobju uporabe potrebovali manj vzdrževanja kot tisti z motorji z notranjim zgorevanjem.

Elektrika lahko tudi preseneti

Pri S7 je izbira pogonskega sklopa zelo omejena, oziroma jo sploh ni, ker je na voljo zgolj en elektromotor, ki avtomobil poganja s 160 kilovati, z energijo pa ga oskrbuje litij-železna fosfatna baterija z zmogljivostjo 57 kilovatnih ur. Na papirju je to videti dokaj skromno, vendar je ta avtomobil z ugodno aerodinamiko in razmeroma nizko  težo 1.730 kilogramov, energetsko zelo racionalen.

To dokazuje predvsem s skoraj presenetljivo nizko porabo elektrike, ki jo je v povprečju mogoče krotiti na 15,5 kilovatne ure na 100 kilometrov, čeprav se pri avtocestni hitrosti lahko povzpne tudi do 18,7, pri lahkotnejši vožnji pa se je spustila na 14,7 kilovatne ure. Seveda je tako kot pri drugih električnih avtomobilih, veliko odvisno od temperature ozračja, konfiguracije ceste, gostote prometa in nenazadnje od teže voznikove desne noge.

Po tovarniških obljubah bi S7 s polno baterijo lahko prevozil do 420 kilometrov, toda realnost je nekoliko drugačna. Z zmerno vožnjo je mogoče doseči okoli 350, morda celo 370 kilometrov, če je na poti več hitrih odsekov je po približno 300 kilometrih treba na polnilnico. Tamkajšnji postanek za napolnitev iz 30 na 80 odstotkov naj bi trajal le 26 minut, za več energije in s polnilno močjo, ki je nižja od 120 kilovatov, si je treba vzeti za debelo uro časa.

Dinamičen in razmeroma udoben

Forthing S7 nima dirkaških ambicij, že v ekonomičnem in udobnem voznem režimu nudi dovolj vozne dinamike, medtem ko običajni športni in tisti, ki ima zraven še oznako plus, obudita zverinski del karakterja in postrežeta z odločnim pospeševanjem. Zmogljivostne vrednosti tega baterijskega avtomobila sicer ne postavljajo na  sam vrh, najvišja hitrost 165 kilometrov na uro  in pospešek 6,7 sekunde z mesta do 100 kilometrov na uro, nista izjemni številki, a to v praksi ni nič moteče.

Delo z volanom je nezahtevno in zabava v ovinkih z nakazano težnjo zadka po zdrsavanju zagotovljena. Če voznik pretirava z vhodno hitrostjo, se hitro »oglasi« nadzorna elektronika in veselju naredi konec. Potniško udobje je v skladu s pričakovanji – vožnja je tiha, vzmetenje udobno in tudi na kratkih grbinah pretresi niso preveč intenzivni.

Ta električni kitajski avtomobil bi med sebi podobnimi očitno rad tekmoval tudi cenovno, z 38.900 evri kot je treba odšteti za polno opremljenega in od tega je mogoče odšteti še državno spodbudo. Vsekakor pa gre za zanimiv avtomobil, ki si mora še ustvariti svoje mesto pod evropskim soncem.