Test: Dongfeng Forthing T5 Evo – Začetek je bil obetaven, potem pa…

In kaj se je zgodilo? T5 je hitro postal najbolje prodajani kitajski avtomobil na slovenskem trgu, znamka Forthing pa je priplezala v petnajsterico tistih z najboljšo prodajo in prehitela kar nekaj eminentnih evropskih avtomobilskih imen. In če kitajski mobilni telefoni, tablice ali razna druga elektronika nedvomno sodijo v svetovni vrh, kje je pravzaprav mesto kitajskih avtomobilov?

Seveda In ni izključeno, da bodo evropskim, japonskim in korejskim avtomobilskim znamkam nekega dne povzročali resne težave, oziroma so jih vsaj pri električnih pogonih že začeli. Forthing T5 Evo na prvi pogled sicer ne bi bil med tistimi, ki osvajajo oblikovalske nagrade, vendar je njegova podoba dovolj izstopajoča, da na cesti vzbudi radovedne poglede.

Navdihi z vseh vetrov

Nič čudnega, kajti znamke koncerna Dongfeng so se nekoč pajdašile tudi z nekaterimi evropskimi proizvajalci, poleg tega se je pod obliko T5 podpisal Nemec Hans Henning Knoepfle ki je še pred tem pa je svoj oblikovalski talent delil z znamkami Mercedes-Benz, Volvo in GM. In če je bilo oblikovanje v nedavni preteklosti šibka točka večine kitajskih proizvajalcev, ki so precej ponesrečeno kopirali tisto, kar so videli na mednarodnih avtomobilskih razstavah, se mi zdi, da so zdaj našli nekakšno svojo smer.  

Na sprednjem delu, mi je bil v okviru nedavne osvežitve nekoliko spremenjen,  prevladuje dimenzijsko impresivna črna maska z usločenim spodnjim delom. Glavni svetlobni element z navpično orientacijo učinkovito zapolni prostor in avtomobil premore žaromete s svetilnimi diodami, Vizualno je T5 Evo najbolj temperamenten zadaj. Estetska čustva vzbuja rahlo padajoča strešna linija s spodobnim pridihom kupejevskega sloga. Glavna značilnost sta dva para dejansko delujočih izpušnih cevi, športno-moderni pridih zadka pa dopolnjujejo ozke zadnje luči s svetilnimi diodami, povezane s črto, ki tudi sveti.

Digitalno, a ne popolno

Forthing T5 EVO v notranjosti sledi zanimivi zunanjosti, z minimalistično digitalizirano armaturno ploščo, ki je obdana z velikimi prezračevalnim režami. Druga zanimiva značilnost so preprosti materiali armaturne plošče, ki se spaja s svetlobnim modulom, ki je pri dnevni svetlobi praktično neviden, v temi pa popestri vzdušje v kabini s posebnim vzorcem.

Digitalna instrumentna plošča jasno prikazuje pomembne podatke, s stikali na multifunkcijskem volanu lahko voznik spreminja »le« osnovne podatke potovalnega računalnika, ki so minimalistično prikazani v spodnjem delu armaturne plošče.

Sredinski zaslon za komunikacijski sistem je na prvi pogled videti preprost in intuitiven, sistem brez vgrajene navigacije v celoti komunicira v angleškem jeziku, manjka pa cel niz funkcij, tudi digitalni radijski programi.

Skupaj s posodobitvijo je na voljo tudi možnost aplikacija za zrcaljenje, ampak ni nujno, da je ta misija uspešna, tudi če sta mobilna naprav in sistem povezana s kablom. Prav zanimivo (in hkrati žalostno), da kitajski razvojniki ob nesporni tehnični prevladi pri električnih pogonskih sklopih, ne znajo ali, zmorejo urediti komunikacijskega sistema.  

Prostornost za udobje, moč za samozavest

Potniška kabina je za ta velikostni razred precej prostorna, sedenje na zadnji klopi je povsem enostavno in udobno. Tudi nadpovprečno visoki imajo dovolj prostora tako za noge kot za glavo, zaradi povsem ravnega dna pa se brez težav poleg dveh nagnete še tretji potnik. Osnovna prostornina prtljažnika dosega zmernih 480 litrov in splošno praktičnost tukaj povečata dve možnosti za zlaganje zadnjih naslonjal, ki prostor za prtljago in tovor povečajo na1480 litrov. In za nameček je del serijske opreme električno odpiranje in zapiranje vrat prtljažnika.

Glede pogonskih sklopov pri T5 Evo ni velike izbire, pravzaprav je bil do prihoda hibridne izvedbe na voljo samo 1,5-litrski štirivaljni turbobencinski motor. Gre za pogonski stroj, ki je nastal pri Mitsubishiju, zdaj pa ga poustvarjajo številni kitajski proizvajalci in že kaže očitne znake priletnosti. Ta štirivaljnik razvije 130 kilovatov (177 konjskih moči) in 280 Nm navora, ki je na voljo od 1500 do 4000 vrtljajev v  minuti.

Moč se na prednji kolesni par prenaša prek 7-stopenjskega dvosklopčnega samodejnega menjalnika, vse to omogoča pospešek z mesta do 100 kilometrov na uro v 9,7 sekunde in največjo hitrost 180 kilometrov na uro. Bencinska žeja je na dolgih razdaljah s konstantno hitrostjo zmerna, nekoliko manj v mestnem prometnem režimu, na zgornji meji ekonomičnosti je tudi testno povprečje 7,4 litra na 100 kilometrov.  

Razpoložljiva moč in navor zagotavljata solidno vozno dinamiko, motor deluje gladko z minimalnimi opaznimi tresljaji, a s povečanim truščem v višjih vrtljajih.  Menjalnik sicer nima najbolj natančne krmilne enote in svoje delo opravlja z občasnimi neuglednimi sunki in s predolgim razmišljanjem, zaradi česar je njegovo obnašanje nepredvidljivo - včasih prestavlja pozno, včasih prezgodaj, kar zmanjšuje udobje vožnje.

Dodatno izpopolnejvanje ne bi škodilo

Pri ostrem zavijanju sem se  moral spopasti z izrazitim nagibanjem karoserije in neposrednim, a ne izrazito natančnim krmiljenjem; na neravnih površinah ni težko zaznati nekaj sunkov, pri zaviranju pa nekoliko medlo odzivnost. Na grbinastih cestah podvozje razmeroma dobro prenaša udarce izpod koles, medtem ko pri hitrejši vožnji kaže znake šibkosti glede stabilnosti, avtomobil postaja nervozen in na trenutke se zdi, da ne uspe slediti voznikovim ukazom z volanom.

Dongfeng Forthing T5 Evo je avtomobil mešanih občutkov. Poleg dinamične zunanjosti in prostorne notranjosti si nabira točke še z nekaterimi drugimi elementi in ceno., po drugi strani pa mu do zrelosti manjka še nekaj popravkov in še kakšna nadgradnja.