Test: Fiat Grande Panda Elettra La Prima - Igrivost simpatične odrasle medvedke

Drznem si trditi, da tako prisrčnega avtomobila kot je Grande Panda pri Fiatu že dolgo niso naredili. Pravzaprav že dolgo nimajo nič novega, če odštejem novi Fiat 600, ki bo na pragu letošnje jeseni star že  dve leti. Z novo medvedko, ki nastaja v nekdanji Zastavi v srbskem Kragujevcu se Fiat pravzaprav podaja na pot preporoda in morda povrnitve nekdanjega slovesa, ko so imeli na izbiro precej več zanimivih modelov.

Z Grande Pando in njenim retro oblikovanjem so želeli tudi ohraniti dediščino prvotnega modela, ki so ga postavili na ceste pred več kot štirimi desetletji in je bil vrsto let predvsem v  Italiji eden najbolje prodajanih avtomobilov. No, ampak zgodovina se v avtomobilski industriji ne ponavlja prav pogosto in posvetimo se novi Grande Pandi.

Sodobna interpretacija preteklosti

Dodatek »Grande« ni prišel naključno, ampak z razlogom, oziroma dvema. Prvič, nova medvedka je precej večja od svoje starejše sestre in drugič, prejšnja Panda z blagim hibridnim pogonom in z nekaj blagimi kozmetičnimi popravki bo še nekaj časa ostala na avtomobilskem svetu, po novem pa sliši na ime Pandina.

Zunanjost Grande Pande je namenoma ikonična, z vrsto podrobnostmi, ki spominjajo na original iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Oglati karoserijski robovi še zdaleč niso osamljen element; tu so tudi žarometi, ki so oblikovani v slogu računalniških točk, svetijo pa s svetilnimi diodami. Tudi oglate zadnje luči tiste, ki imajo v spominu prvo Pando, ponesejo v preteklost in potem so tu še reliefni napisi na bokih in zadnjem delu, ter zajetne plastične obrobe blatnikov, ki spominjajo na to, da je nekdanja Panda lahko imela tudi štirikolesni pogon. In še kaj bi se našlo, na primer posebej oblikovana 17-palčna platišča, ali pa v zadnji strešni stebriček vtisnjena podoba nekdanjega Fiatovega logotipa.

Že na prvi pogled je jasno, da Grande Panda ohranja svojo prepoznavnost in da ni samo še en konfekcijski izdelek koncerna Stellantis, oziroma, da so skupna jedra (Grande Panda ime enako platformo kot Citroen C3, katerega del proizvodnje so prav tako prenesli v Kragujevac) skrita pod karoserijo.

Igriva barvitost v notranjosti

In to velja tudi za elemente notranjosti, ki se razen nekaterih, ne podvajajo z drugimi koncernskimi avtomobili. Oblikovalci so očitno imeli veliko zanimivih idej, armaturno ploščo so na primer oblikovali v slogu strehe nekdanje Fiatove tovarne Lingotto in tako našli še eno povezavo s preteklostjo. Sedanjost je seveda digitalna, zato so takšni tudi merilniki na instrumentnem delu, ki se proti sredini nadaljuje z zmerno velikim osrednjim komunikacijskim zaslonom.

Priznam, odzivnost komunikacijskega sistema je več kot solidna, grafika pregledna in izbirniki precej enostavni. Torej naj bi bilo voznikovo delo v zvezi z osnovnimi upravljavskimi funkcijami razmeroma preprosto in je primerno tudi za tiste, ki niso odraščali s tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni. Tisti, ki pričakujejo več,  na primer načrtovanje poti in polnjenje baterije za  električni avtomobil, se bodo morali zanesti na internetne storitve.

Nisem pa povsem prepričan, da bo zrelejši generaciji všeč barvita igrivost notranjih elementov, kjer je mogoče najti vse od morsko modrih do poštarsko rumenih odtenkov. Notranji arhitekti so se namenoma odrekli sivini, barvitosti pa so dodali še nekaj trajnostnih materialov, na primer, na primer posebno plastiko in bambusova vlakna s katerimi  je prevlečen predal na desni strani armaturne plošče. Vse samo  zato, da je Grande Panda videti nekaj posebnega.

Najraje se giblje v urbanem okolju

In posebno je tudi to, da je treba baterijsko medvedko spraviti v pogon s kontaktnim ključem. Ja, s čisto pravim, z zložljivim rezilom, kakršne so imeli avtomobili pred pohodom daljinskega upravljanja in digitalizacije. Ne spomnim se, da bi bil kakšen električni avtomobil brez stikala za zagon in v tem primeru mislim, da gre za varčevanje.

Električno srce Grande Pande je elektromotor z  83 kilovati (113 KM), katerega zmogljivost je popolnoma dovolj za vsakodnevne vožnje vv mestnih in primestnih okoljih, kjer se ta avtomobil počuti najbolj domače. Pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 11,5 sekunde,  jasno kaže, da je medvedka prvenstveno zasnovana za uporabo v urbanih središčih.

Najvišja hitrost je omejena na 132 kilometrov na uro in več kot to je v tem segmentu redko potrebno. Odzivnost pedala za plin je opazno omejena, zato avtomobil namesto nebrzdane živahnosti raje ponudi nežno dinamiko. Ta je lahko prijetna v mestnem prometu, na odprtih cestah pa včasih zahteva bolj energičen pritisk na pedal za plin, zlasti pri prehitevanju ali med kratkimi intervali pospeševanja.

Nastavitev vzmetenja je na prvi vtis naklonjena potniškemu udobju in v dobršni meri  nevtralizira neravnine, a ne daje občutka mehkobnosti zdelo. Še posebej na voziščih kjer so prečni spoji, spuščeni robniki in slabo zakrpan asfalt del vsakdanjega življenja, Grande Panda razposajeno poskakuje, na zelo kratkih grbinah pa se odziva skoraj nekoliko preveč čvrsto.

Električni pogon s primanjkljaji

Polnjenje baterije s 44 kilovatnimi urami zmogljivosti je bilo med našim preizkusom vselej daljše od obljubljenega. Na hitrih polnilnicah s polnilno močjo do 100 kilovatov je ta nekajkrat dosegla 50 kilovatov, najpogosteje pa se je gibala med 30 in 38 kilovati, kar pomeni, da je polovično izpraznjena baterija za oskrbo z elektriko do polne zmogljivosti potrebovala tudi po več kot tričetrt ure, kajti polnilna moč po dosegu 80 odstotkov dobesedno strmoglavi.  

V celoti napolnjena baterija naj bi omogočila do 312 kilometrov vožnje, kar bi bilo v mestni vožnji še nekako izvedljivo, na odprtih cestah, kaj šele na avtocesti, pa je takšen doseg samo v mokrih sanjah tistega, ki je izvedel takšno meritev. Stolpec s prikazovalnikom napolnjenosti baterije na instrumentni plošči se namreč niža precej hitreje kot narašča število prevoženih kilometrov. Zanimivo je tudi, da potovalni računalnik ne postreže niti s trenutno, niti s povprečno porabo.

Prostornost in udobje v razrednem vrhu

Grande Panda z zunanjo dolžino nekaj manj kot štirimi metri dolžine ponuja več notranjega prostora, kot bi pričakovali. Sprednja sedeža sta udobna, z vzravnano držo in dobro vidljivostjo v vse smeri.

Čeprav za odrasle ni posebej prostorna, je tudi na zadnji klopi stopnja udobja z krajše vožnje zadostna. S 361 litri prostora za shranjevanje prtljage ali tovora prtljažnik ponuja  več kot v nekaterih razrednih tekmecih, a je treba opozoriti na visok prtljažni rob, ki nekoliko ovira natovarjanje. Z zloženo zadnjo klopjo nastane do 1.315 litrov prtljažnega prostora, k temu pa je treba prišteti še: 13 litrov prostora za shranjevanje v armaturni plošči ter  predale za shranjevanje v vratih in na sredinski konzoli.

Imam občutek, da je Grande Panda pravšnji avtomobil ob pravem času in da ima vrsto argumentov za vzpon na prodajnih lestvicah. Glede na številne radovedne in občudujoče poglede predvidevam, da zna prepričati s svojo podobo, med uporabo pa tudi z vsemi ostalimi lastnostmi.

Obstoječi električni pogon sicer ne vzbuja posebnega veselja, je pa cenovno dostopen, saj z odbitkom državne subvencije in drugih sladkorčkov avtomobil stane 18.850 evrov, z nekoliko bolj oskubljenim osnovnim paketom opreme pa še dva tisočaka manj. In k sreči imajo pri Fiatu tudi hibridno izvedbo, kmalu pa naj bi simpatična medvedka dobila tudi samo bencinski motor.