Test: Ford Kuga FHEV Vignale - Kuga v večerni toaleti

Ampak res je zanimivo, kako se lahko Kuga iz klenega SUV-ja z opremo Titanium, ki z izbiro ST-Line dobi še ščepec športnosti, prelevi v eleganten družinski avtomobil. Če vam je pomembno, da se ta poda k večerni obleki in je dober spremljevalec na poslovnih sestankih, potem je vaša najboljša možnost oprema Vignale v kombinaciji s črno barvo karoserije Agate Black in 20-palčnimi platišči Pearl Grey (1560 evrov doplačila). Kugo sem videl že v vseh možnih izvedbah, a Vignale z imenitnejšo masko v tej barvi njeni obliki pač najbolj laska.

Vzdušja v notranjosti na drugi strani ta najdražji paket opreme vsaj za moj okus občutno ne nadgradi. V Kugi se, iskreno, sicer nikoli nisem posebej prijetno počutil. Notranjost se mi zdi nekoliko pusta, kakovost materialov na določenih segmentih ne navdušuje, vzdušje tudi ni posebej zračno. Vignale temu resda kljubuje z dobrodošlo nadgradnjo usnja in imitacije lesa na armaturni plošči.

Prijetnejša in razkošnejša sta zadovoljivo udobna sedeža, ki ponujata dovolj opore in navsezadnje v kombinaciji usnja ter umetnega usnja tudi delujeta precej imenitneje. Zato pa mi je še vedno všeč ergonomija in preglednost armaturne plošče, ki je robustna v smislu uporabniške izkušnje, pregleden pa je tudi voznikov zaslon z enostavnimi, lahko razumljivimi informacijami o delovanju hibridnega pogona.

Polni hibrid je praktična izbira

Tega sestavljajo bencinski štirivaljnik z dvema litroma in pol delovne prostornine, brezstopenjski samodejni menjalnik, električni motor in baterija zmogljivosti 1,1 kilovatne ure. Na voljo je tako z dvokolesnim kot štirikolesnim pogonom. Sistem zmore 140 kilovatov (190 konjskih moči), pogon deluje udobno, predvsem pa je ena boljših (oziroma bolje rečeno – manj motečih) aplikacij brezstopenjskega menjalnika (e-CVT).

Ti mi običajno s paničnim iskanjem uporabnega navora po celotnem območju vrtljajev parajo živce, a ta je med diskretnejšimi in tisti nenavaden elastičen občutek vsaj med zmerno vožnjo dobro skriva, pri odločnejšem pospeševanju pa le pokaže svojo tehnično naravo. Pospeški po občutku sicer ne izpolnjujejo tistega, kar obljublja podatek o moči, a pomoč električnega motorja je v mestu izdatna (atmosferski bencinski motor največji navor doseže šele pri 4500 vrtljajih), na avtocesti potem pričakovano nekoliko zmanjka sape.

In to ob solidni ekonomičnosti. Poraba se je ustalila pri povprečju 6,3 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Spodoben rezultat za prostoren družinski SUV, ki je lahko boljši celo od preizkušene dizelske Kuge, zlasti če upoštevam, da sem tudi s to hibridno Kugo veliko vozil po avtocesti, kamor glede na vozne lastnosti in velikost nedvomno spada.

Najbolj učinkovita je sicer v kombinaciji mestne in primestne vožnje, kjer poraba zlahka pade krepko pod šest litrov (približno tretjino prevoženih kilometrov v mestu sem odpeljal na elektriko). Klasični hibrid v takšni kombinaciji torej ni povsem napačna izbira niti za tiste, ki ste redno na daljših poteh. Z dizlom sta v drugih paketih opreme cenovno primerljiva, oprema Vignale pa je tako ali tako omejena na oba hibrida – polnega in priključnega.

Če na parkirnem mestu nimate dostopa do vtičnice, boste v primerjavi s slednjim privarčevali 6570 evrov (če primerjam različico s sprednjim pogonom; priključni hibrid nima možnosti štirikolesnega pogona), ki bi jih v vsakem primeru mukoma nadoknadili.

Naprednejši asistenčni sistemi ostajajo na doplačilnem seznamu

Kuga ima v uredništvu sloves avtomobila z dodelanim podvozjem ter dobro odmerjenim kompromisom med udobjem in zanesljivo vodljivostjo. Tisti nujen dodaten kompromis pri polnem hibridu, ki je od klasično gnanih različic težji za kakšnih sto kilogramov, se ne pozna pri udobju, ki ga odločilno ne kvarijo niti čvrstejše vzmetenje niti omenjena 20-palčna opcijska platišča, sploh na bolj »polikani« cestni podlagi.

Vignale ima v paketu potem še pritikline, kot sta ogrevan volan in vetrobransko steklo, ob sprednjih sta ogrevana tudi zadnja stranska sedeža (zadnja klop je sicer pomična). Med asistenčnimi sistemi so med drugim na voljo aktivni tempomat, pomoč pri vzdrževanju smeri ter sistem za preprečevanje trčenja. Za doplačilo še vedno ostajata paket za pomoč vozniku s funkcijo Stop&Go in preprečevanjem trka v križišču ter tehnološki paket s projicirnim zaslonom. 

Preberite še:

• Vozili smo: Škoda Octavia - Ljubljenka slovenskih kupcev, ki bo zagotovo to tudi ostala