Test: Ford Mondeo Hybrid Titanium

Letos se je v Tannisu na Danskem, kjer smo se zbrali žiranti za evropski avto leta, vse bolj kot ne vrtelo okoli Volkswagnovega Passata in Fordovega Mondea. Dva nova in dva zelo pomembna igralca na evropskem in posledično tudi svetovnem avtomobilskem trgu. Mnenja so bila različna, nekaterim novinarjem je pri srcu nemška natančnost, drugim ameriška preprostost. Med preprostost lahko štejemo tudi to, da pri Fordu vedno bolj stavijo na globalne avtomobile, kar pomeni ena oblika za ves svet. Nič drugače ni z Mondeom, ki se v takšni podobi že skoraj tri leta vozi po ameriških cestah.

Zdaj je Mondeo že naprodaj tudi v Evropi in seveda je takšen, kakršen je. Oblikovno je nekaterim všeč, drugim ne. Vendarje v Nemčiji in še marsikje drugje cenovna politika avtomobilov drugačna kot v Sloveniji, s tem pa so možnosti avtomobilov različne. V Sloveniji je Volkswagen s kar večino modelov cenovno zelo ugoden, kar mu seveda daje drugačen izhodiščni položaj. Deloma smo se tudi zato odločili, da preizkusimo hibridno različico. Trenutno zanjo še ni slovenske cene (na žalost tudi še ne vseh tehničnih podatkov, ki bodo znani ob začetku prodaje), prav tako še ni natančno znano, kdaj bo na trg zapeljal hibridni Passat. Tako neposredna primerjava ni mogoča.

Dodatni razlog za zgodnji preizkus novega Mondea pa je seveda njegova uvrstitev v finale za izbor evropskega avtomobila leta 2015. Jasno, tja se je uvrstil po pričakovanjih, a zdaj bo sedmerico kandidatov treba še izdatno preizkusiti. A ker hibridni Mondeo pri nas še nekaj časa ne bo naprodaj, smo morali ponj v matično centralo v nemškem Kölnu, ki je od našega uredništva oddaljena skoraj natanko tisoč kilometrov. A ker so avtomobili naša ljubezen, je ideja odleteti v Köln in se vrniti z avtomobilom hitro padla na plodna tla. Ne nazadnje je tisočkilometrska pot idealna priložnost za spoznavanje z avtomobilom. In je tudi bila. Prvi pomislek oziroma bojazen je bila vožnja po nemških avtocestah. Te so vsaj na nekaterih odsekih še vedno brez omejitve, hitra vožnja pa je največji sovražnik hibridnih ali električnih avtomobilov, saj se baterije praznijo veliko hitreje kot med običajno, bolj umirjeno vožnjo.

Delno sta pomisleke razblinila spodobno velika 53-litrska posoda za goriva ter misel, da se bomo večino časa vozili zgolj z delovanjem bencinskega motorja. Drugi pomislek je bila seveda največja hitrost. Zgolj 187 kilometrov na uro je bilo v tehničnih podatkih videti sila malo, sploh za tako velik avtomobil. Če k temu prištejemo običajno obnašanje avtomobilov oziroma motorjev, ki povprečno moč oziroma hitrost dosežejo zelo hitro, potem pa je pospeševanje do največje hitrosti precej bolj dolgotrajno, je bila skrb upravičena. Nekako smo računali, da bi 150, morda 160 kilometrov na uro Mondeo dosegel še v spodobnem času, potem pa ...

Vendar se je vse izkazalo za zgrešeno! Hibridni Mondeo sploh ni počasnež, njegovo pospeševanje sicer ni dirkaško hitro, a je precej nad povprečjem številnih avtomobilov njegovega razreda. Tako smo tempomat nastavili na njegovo največjo vrednost (180 km/h) in uživali. V dobesednem pomenu besede. Vožnja po nemških avtocestah je lahko naporna, sploh če nisi dovolj hiter, saj vozniki želijo kar najhitreje prevoziti odseke brez omejitve hitrosti. Zato moraš biti hiter, če se ne želiš stalno umikati in gledati več časa v vzvratno ogledalo kot pa naprej. Pri tem je seveda treba biti pozoren tudi na številne avtomobile spredaj, ki se prav tako želijo vključiti na prehitevalni pas. Veliko dela? V Mondeu sploh ne. Z novo generacijo Ford ni ponudil samo nove oblike, ampak tudi številne nove asistenčne sisteme, ti pa so na tako dolgi vožnji resnično v pomoč.

Predvsem radarski tempomat, ki samodejno poskrbi za sledenje vozila spredaj in tudi samodejno zaviranje, ko je to treba. Sistem za nenadzorovano zapuščanje voznega pasu poskrbi, da je vozilo vedno v svojem voznem pasu, tudi s pomočjo pri obračanju volanskega obroča. Jasno, avto se čisto sam ne vozi, in če sistem zazna, da voznik ne drži volana oziroma prepušča vožnjo sistemu, se hitro oglasi opozorilni zvok, sistem pa zahteva, da voznik poprime za volanski obroč. Če k omenjenemu prištejemo še samodejno vključevanje dolgih luči, je jasno, da je lahko vožnja precej lagodna. Dodatno presenečenje je ponudil Mondeov hibridni sklop tretje generacije. V nasprotju z večino, ki dovoljuje električno vožnjo v povprečju tam do 50 kilometrov na uro (od tod tudi prepričanje, da nam hibridni pogon ne bo koristil na tako dolgi vožnji po avtocesti), se lahko z Mondeom na elektriko vozi vse do hitrosti 135 kilometrov na uro.

Dvolitrski bencinski motor (143 'konj') in dva elektromotorja (48 'konj') zagotavljajo skupno 187 'konj' sistemske moči. Ob povsem običajnem delovanju bencinskega motorja pa imata elektromotorja različni funkciji – eden pomaga bencinskemu pri vožnji, drugi pa skrbi predvsem za regeneracijo energije oziroma polnjenje litij-ionskih baterij (1,4 kWh), nameščenih pod zadnjo klopjo. Čeprav je zmogljivost baterij razmeroma skromna, je s sinhronim delovanjem poskrbljeno, da se baterije, ki se hitro izpraznijo, tudi hitro napolnijo. Končni rezultat? Po natanko 1.001 prevoženem kilometru je bila povprečna poraba 6,9 litra na sto kilometrov, kar seveda štejemo Mondeu v velik plus, saj smo pričakovali precej večjo porabo in si obetali manj od hibridnega pogona. Ta se seveda še bolje izkaže med mestno vožnjo. Z nežnim speljevanjem in zmernim pospeševanjem se vse odvija na elektriko, in čeprav se baterije hitro praznijo, se enako hitro tudi polnijo in jih je skorajda nemogoče popolnoma izprazniti, s tem pa je zagotovljena skoraj stalna električna pomoč.

Tako kot denimo na normnem krogu, kjer smo od sto prevoženih kilometrov kar 47,1 kilometra prevozili zgolj na elektriko, bencinska poraba pa je bila le 4,9 litra na sto kilometrov. Ob tem velja poudariti, da smo meritve opravili v precejšnem mrazu (–10 stopinj Celzija), v toplejšem vremenu bi bil rezultat zagotovo še boljši. V dobrem mesecu dni smo s hibridnim Mondeom prevozili 3.171 kilometrov, od katerih smo jih kar 750,2 prevozili zgolj na elektriko. Če pri tem upoštevamo, da avto ne zahteva električnega polnjenja in se ga uporablja tako kot vsak običajni avtomobil, se mu lahko samo priklonimo in ugotovimo, da je Mondeo eden najboljših hibridnih avtomobilov, kar smo jih preizkusili doslej.

Pri tem seveda upoštevamo tako pogonski sklop kot tudi obliko in uporabnost avtomobila. Seveda pa ima vsaka medalja dve plati in tudi Mondeo ju ima. Če je bila vožnja po avtocesti nadpovprečna, je drugače pri običajni vožnji. Hibridni Mondeo ni namenjen dirkanju, zato ne ljubi hitre vožnje, tudi njegovo podvozje in volanski obroč ne. Zato se v vsakdanji vožnji morda kdaj prikrade občutek, da je avto prenežen, volanski obroč pa prelahkotno vrtljiv za odločnejšo vožnjo. Našteto je zmotilo prav vse člane našega uredništva. A, pozor, ne za dolgo: hibridni Mondeo ti zleze pod kožo, nekako se mu podrediš in na koncu ugotoviš, da s tem ni prav nič narobe.

Ob tem pridejo do izraza tudi druge prednosti avtomobila, kot so serijska in dodatna opremljenost avtomobila, usnjeno oblazinjenje in preglednost armaturne plošče. No, tudi ta je bila del polemike v uredništvu – nekaterim je bila všeč, drugim pač ne, tako kot sredinska konzola, na kateri je po novem veliko manj gumbov, na njeno obliko pa se je treba kar malo privaditi. A ob vsem tem je treba vedeti, da gre za globalni avtomobil, s katerim Ford cilja na velike prodajne številke, predvsem na drugih koncih sveta, ne pa v Evropi oziroma v Sloveniji. Ker je bil testni avto namenjen nemškemu trgu, smo tokrat namerno izpustili oprem­ljenost avtomobila. V Sloveniji bo avto opremljen z deželno opremo, ki bo verjetno drugačna, a bo v hibridni različici zagotovo tudi precej bogata.

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak