Test: Geely Starray 1,5 TD – Zvezdni žarek vzhodne galaksije

 Če se vam je ime znamke morda izmuznilo pred časom, potem si ga le zapomnite, saj bo nedvomno krojila prodajo marsikje na stari celini, tudi pri nas. Navsezadnje gre za korporacijo, pod katero zdaj uspeva znamka Volvo, dinamičnejši Polestar, pa britanska kultna znamka Lotus, prevzeli so znamko legendarnih črnih taksijev London Taxi, tu je še Lynk&CO, … pa še bi lahko našteval. In če k temu dodam še z Renaultom ustanovljeno podjetje za izdelavo bencinskih agregatov Horse Powertrain, ki je eno največjih v panogi, potem je jasno, da se Kitajci ne hecajo. Imajo vizijo, dovolj denarja, čas in tudi vse več znanja. 

V kabini je okolje dovolj prijetno

S 4,67 metra je SUV sicer še vedno bolj kompaktnih mer, toda vendarle blizu popularni in uveljavljeni konkurenci tipa Kodiaq, Tiguan, … Kljub temu se mi je zdela notranjost z voznikovega stališča precej darežljivo odmerjena, ne glede na zajeten osrednji greben, ki se nadaljuje v pokončni osrednji zaslon. Tudi ergonomija tokrat povsem ustreza (tudi višjeraslim), kar še do nedavnega ni bilo ravno samo po sebi umevno, sploh ne pri proizvajalcih iz Kitajske.

Tokrat so položaj sedeža, volanskega obroča in pedalk dobro uskladili in prepričan sem, da bodo tudi višji od mojih 180 cm dovolj udobno sedeli za volanom. In ko sem pri sedežu – tudi na tem področju korak ali dva naprej. Vse nastavitve ustrezajo, čvrstost ravno tako, celo nekaj bočne opore je čutiti. No, pri opori ledvenega dela, ki bi predstavljala piko na i, pa konča. Zanimivo je, da dobro sodeluje tudi štirikrak volanski obroč, ki ponuja spodobno odmerjeno globinsko nastavitev. In tako je položaj skoraj idealen, pregled na instrumetno ploščo v obliki digitaliziranega prikaza podatkov ravno tako.

Ne ravno merilnikov, pač pa - informacij. Malo obveznega privajanja na pogled zaslona je vendar potrebnega, številke so še vedno majhne, toda nič več nepregledne. In med podatki potovalnega računalnika se je mogoče preprosto sprehajati s pritiskom na desni obvolanski ročki. Kul, nekako se mi je zdelo, da bom tokrat hitro obvladal avto, ki nima dramatičnih (upravljavskih) posebnosti, navkljub do skrajnosti minimaliziranemu številu fizičnih stikal. 

Digitalizacija - malce po svoje

Do trenutka, ko sem pri vožnji vzvratno, navkljub res dobri resoluciji vzvratne kamere (in 360 stopinjskega pogleda), želel še malo prepoznavnega pogleda v ogledalo. Toda - kje je stikalo? Nekaj inovativnih možnosti sem v življenju že videl, tale pa je precej samosvoja …  Namreč, po vzoru pametnega telefona je treba od zgoraj navzdol potegrniti s prstoma in odkriti nov pogled zaslona, ko se odkrije navidezno stikalo za nastavitev ogledal, nato določiti levo ali desno ogledalo, potem pa dve (edini fizični) stikali na desnem delu volanu nadzorujeta tudi pomik ogledala! Ni kaj – inovativno, vendar nič kaj praktično, pa še precej zamudno … No, v ta koš bi dal še nerazumljivo slab sprejem radijskega sprejemnika, ki ob tem (še vedno) ne zmore identificirati imen postaj. DAB sistem pa tudi kar pozabite. Tu imajo mojstri pri Geelyju še nekaj dela. 

Prepričljiv motor, zelo spodobna poraba

S stikalom voznik zažene pogonsko klasiko – 1,5 litrski bencinski prisilno polnjen štirivaljnik, ki predstavlja vstopno možnost. Za zahtevnejše je sicer tu še dvolitrski motor, ki ima dodan še štirikolesni pogon. Kultiviran in vzorno pridušen je motor, ki je vedno spojen s sedemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom, moč pa se prenaša na – uganili ste – prednji kolesni par. In s 128 kilovati (172 KM) igrajo Kitajci na varno in predvsem obvladljivo številko, ki pogonskega sklopa ne obremenjuje do skrajnosti. Zato pa je 290 njutonemtrov navora na voljo v prijazno širokem pasu med 1800 in 4500 vrtljaji. In res daje med vožnjo motor vtis, kot da nikoli nima resnega dela s skoraj 1,6 tone mase tega avtomobila.

Četudi motor in menjalnik spodobno harmonirata, je vendar še vedno bolje, če ima voznik nežno nogo na pedalki in odmisli odločna, hektična speljevanja in pospeševanja, še bolj pa odločne menjave ritma. Ko sem nekajkrat poskušal odločno speljati, se najprej visoko zvrti motor, z zamudo nekaj desetink se presenečeno, z ne preveč motečim sunkom odzove s speljevanjem menjalnik, češ: alo, kaj se pa greš? Ampak kot rečeno - dokler se vse dogaja zlagoma, da prva prime in šele potem motor dviguje vrtljaje, pa je lahko vse povsem pričakovano in gladko. Seveda potem tudi prestavlja hitro in skoraj neopazno, tudi navzdol. Ročne izbire pač na ponuja in s tem se kar sprijaznite. No, postopoma sva se s Starrayem in njegovimi (drobnimi) muhami vseeno ujela.

 In tako kot želi predvidljivost in voznikovo zmernost pogonski sklop, tako nekako so odziva tudi podvozje, ki mu je udobje prioriteta. No, da bi zmogel čisto dobro zgladiti tudi zaporedne in krajše prečno grbine ima pač za spoznanje prečvrsta stabilizatorja. Pa tudi blažilci včasih ne utegnejo dobro zadušiti giba v raztegu. Moteče? Le v določenih hitrostih (nizke hitrosti) pri res utrujenem mestnem asfaltu, ko je enkrat pod kolesi zglajen asfalt avtoceste, je jasno, kaj mu je bliže. Vgrajena nadzorna elektronika sicer solidno, pričakovano sodeluje, le vklopljenem pomočniku za vožnjo po avtocesti že pri najbolj blagem (komaj še) zavoju še dodatno zniža hitrost (pa tu ne govorim o izhodiščni dovoljeni). Nadležno … Ampak ko sem pri nadzorni (varnostni) elektroniki - tu ima Starray pač tudi en velik plus - vse dodatne nastavitve, ki sem jih enkrat potrdil, so takšne ostale tudi po ponovnem zagonu avtomobila. Pohvalno! 

Pri podvozju je še nekaj možnosti za napredek

Da to ni model, s katerim bi voznik užival na prazni hribovski cesti je jasno, čeravno ima motor energije kar dovolj tudi za tak podvig. In zelo sodobno posamično vpetje vseh koles (zadaj celo z večvodilno premo), ki obljublja potencial. In prej omenjeni stabilizatorji kar dobro nadzorujejo nagib karoserije. Seveda mu siljenje v zaprte zavoje ni blizu in tu je hitro čutiti posedanje, pa tudi izgubo oprijema notranjega kolesa. Posrednost volanskega mehanizma niti ni tako daleč od povprečja tega SUV razreda, bi pa lahko ponudil več občutka o tem, kaj se dogaja pod kolesi, sploh ko je na mokrem oprijema manj in postane prednja os tega Geelyja že ob malo bolj živahni vožnji hitro nemirna in malo samosvoja.