Test: Geey Cityray 1,5 TD - Nov že, ampak je tudi bolj svetel žarek?

Samozavestno torej. In ne le skozi mestne ulice in urbana naselja. Najnovejši model je s svojimi 4,51 metra dolžine povsem tam, kjer so zdaj vsi ponudniki kompaktnih, družinskih modelov, ki ponujajo dovolj udobja in prostora štirim do petim potnikom, pa še zajetnemu kupu prtljage. Čeravno v družinici obstaja še manjši in večji model, pa so vsi precej na kupu in med največjim in najmanjšim je nepolnih 30 cm razlike. Seveda pa ne bi bilo fer iskati razlike le v dolžinskih centimetrih. 

Kakor koli – Cityray je torej zlata sredina, hkrati pa najmlajši v ponudbi tega Kitajskega giganta, ki je tudi po zunanji podobi najbolj dinamičen in samosvoj, predvsem z izrazito, veliko masko in svetlobnim podpisom v obliki (obrnjene) črke L. Svojstvena je tudi blago padajoča strešna linija in dvigujoči se boki, ki mu dajejo bolj dinamičen videz in tako nekoliko namigujejo tudi na kupejevske poteze. No, v družini Ray je prav ta model oblikovan z očitno in najbolj izrazito željo po dinamični podobi. 

Dinamična podoba, toda bivanje podrejeno udobju

Ampak zdaj bom naktere razveselil, druge spet ne – tako kot večji in manjši brat, tudi Cityray noče in ne želi, da bi ga povezovali s športnostjo ali vsaj izrazitejšo dinamiko. Gre za kompaktni mestni SUV ali cestni terenec, ki želi biti samo všečna, varna, modno eseuvejsvsko visoko nastavljena visoka in dobro opremljena družinska alternativa klasičnim kompaktnikom. Nobene pretenzije po vrhunskih zmogljivostih in vzneseni vozni dinamiki - in to odkrito, jasno pokaže. 

Zato je tu pač prostornost, dobra izdelava, preglednost navzven in v kabini na splošno všečni in na otip prijazni materiali. Zraven pa še udobni, zelo korektni sedeži (ja, res sem to zapisal), dovolj prostora spredaj in zadaj, običajno digitalizacijo notranjosti (kjer se tu in tam celo še vedno najde kakšno stikalo) ter zelo uporaben prtljažnik. Če k temu dodam še res dolg spisek serijsko vgrajene opreme (ja, res je dolg), je to dobra popotnica in recept za uspešen družinski model za ne preveč zahtevne družine in predvsem racionalne družinske očete. Zakaj pa zdaj nezahtevne? Zato ker so pri Geelyju namenili temu modelu le en pogonski stroj, eno izvedbo moči, (le) prednji pogon in eno verzijo menjalnika – ki pa je na srečo vendarle dvosklopčni (več kasneje). 

Pogonski agregt - kompromis  zmogljivsti, porabe in udobja

No, 1,5 ltirski stroj je Geelyjeve zasnove (v bistvu ga je zasnoval Aurobay, ki je zdaj del Horse Powertrain skupine, saj veste – Renault in Geely) in TD je čisto spodoben in predvsem sodoben dolgohodni stroj, ki zmore v tej konfiguraciji (TD) že resnih 174 konjev in spodobnih 290 nujtonemtrov navora. Predvsem miren tek v vseh režimih in zelo tiho delovanje ga odlikujeta, hkrati pa spodobna zaloga moči in lahko dosegljiv navor. Škoda le, da dvosklopčni menjalnik malce zakriva vse te spodobne lastnosti štirivljajnika. Po drug strani pa je pogonski sklop nastavljen tako, da nagrajuje in sili voznika v defenzivno in lagodno vožnjo, saj sta štirivaljnik in sedemstopenjski DCT najbolje uglašena takrat, ko si voznik želi samo čim bolj udobne in lagodne vožnje. Ne razumite narobe – to še vedno ne pomeni nadležno počasne, oklevajoče ali moteče vožnje. Računalniški možgani pogona predvsem nočejo in ne želijo hipnih reakcij, vehementnih pospeševanj in divjih "kick-down" potez. Če ste torej umirjen tip voznika, vam bo tale Geely kar služil, ob tem pa je treba še reči, da je lahko tudi poraba zelo dobro nadzorovana, pravzaprav prijazno skromna (sicer pa je tudi rezervoar dokaj skromen, tako da je doseg komaj kaj več od 600 km).

No, ko sem že začel - na relacijskih vožnjah z bolj ozaveščenim načinom vožnje, se je Cityray zadovoljil tudi z dobrimi šestimi litri, mestna vožnja mu ja manj pogodu, saj tam zahteva skoraj osem litrov, povprečje pa se je vendar ustavilo pod sedmimi litri.    

Sekunda za razmislek ...

Ampak vendar se moram vrniti še k menjalniku, ki preprosto ne zmore razkriti vsega talenta motorja ali pa ga dobro maskira. Kot rečeno – nezahtevnemu, bolj rečeno zadržanemu vozniku bo dobro služil, sicer pa s sunkovitim speljevanjem kaznuje že malo bolj odločen pritisk na stopalo plina, pa drug strani pa deluje čisto inertno, nezainteresirano, ko je treba hitro spremeniti ritem vožnje in odločno speljati ali hitro pospešiti ob prehitevanju (t.i. kick -down). In tale 'sekunda za premislek', ki si jo privošči (no, vedno gre za sodelovanje z motorjem, ki se tudi malce zmede in takrat deluje neodzivno), je včasih kar nadležna. Ko pa je treba loviti spreminjajočo se dinamiko gostega prometa, pa je lahko še kaj več, kot samo nadležna! 

Zmernost je lepa čednost ... 

Sicer pa se družinskost in umirjena osebnost kažeta tudi v nastavitvi podvozja in krmilnega mehanizma. S svojimi 185 mm oddaljenosti od tal je jasno, da si tudi nekih bolj zahtevnih terenskih izletov ni mogoče privoščiti (samo s prednjim pogonom bi bilo to tako ali tako izzivanje usode), ampak nekaj dodatne samozavesti med vožnjo po makadamski dovozni poti ali gozdni cesti pa voznik vendarle dobi. Hkrati je dolgi hod podvozja uporaben pri učinkovitejšem blaženju. To mu sicer kar uspeva, le pri bolj izrazitih zaporednih grbinah je čutiti, da blažilci kar težko sledijo pri vračanju oziroma raztegu in vračanju na podlago. Omenjena umirjenost je smiselna tudi med vožnjo po zapeljivo zaviti in prazni regionalki, ker vsaj bolj resen vstop v zavoj pospremi odločno nagibanje karoserije, predvsem pa take in podobno zabavljaške želje dobro kroti tudi volanski mehanizem, ki kar težko spusti kakšno bolj uporabno informacijo (o dogajanju pod kolesi) proti voznikovim rokam. In v tem primeru to, da je tudi precej posreden, niti ni tako zelo izrazito ali moteče.