Test: Honda Civic 2.2 i-DTEC Sport

6. 5. 2012
Deli

Že, že, ne glede na tehnično (pa tudi oblikovno) vse bolj podobne avtomobile je še vedno vsak zase nekaj posebnega. A ko pogledaš Civica, sedeš vanj in se ga skozi vožnjo navadiš, postanejo neposredni tekmeci kot en pól, Civic pa drugi.

Res je: današnji in prejšnji Civic se zdita kot isti avtomobil, le oblikovno nekoliko spremenjen.

Tehnični pogled, od nove platforme naprej, to teorijo ovrže. In da je Civic (na pogled) danes takšen, kot je, se zdi kar prav.

En pogled je povsem oblikovni. Oblika je stvar mode in potrošniki smo navajeni, da se moda spreminja hitreje, kot se menjajo avtomobilski modeli. Če se torej pojavi avtomobil z obliko, ki ni najbolj modna, je pa čedna in posrečena, ima veliko možnosti, da se ne postara tako hitro kot večina. Poglejte recimo Golfe.

Vse drugo je tisto, kar se skriva v posebnosti Civica. Ker zunanjost pravzaprav ne sledi nobenim uveljavljenim smernicam, je tudi njena notranjost drugačna. Civic je športnega videza, saj je mišičast in nabit in ima položno prednjo šipo. Tako položno, da se – ob dejstvu, da se v njem kar (pre)visoko sedi – tisti, ki rad sedi bliže volanskemu obroču, hitro sreča – s senčnikom. Ne, med normalnim vedenjem v avtomobilu ne, ampak denimo, ko se preseda, da se bolj udobno namesti v sedežu.

Še položnejša je tudi zadnja šipa, a položena v takšno zgradbo, da bi bil tale Civic, če bi ga gledali izdelanega iz gline, videti skoraj kot kombi. In ne kupe. Ali pač ... A hočem reči nekaj drugega: pod zadnjo šipo je prtljažnik, ki je že v osnovi litrsko zelo velik, za 70 litrov večji od Méganovega in kar za 125 od Golfovega, poleg tega je pa skoraj povsem kockaste oblike. Potem, če smo že pri prtljagi, je tu še nekaj lepih lastnosti: klop je tretjinsko deljiva, pri čemer se naslonjalo položi, vse skupaj pa nekoliko ugrezne z eno preprosto potezo, in nastane lepa ravna površina. A tudi to še ni vse; v normalnem položaju zadnje klopi lahko tej (spet preprosto) dvignemo sedalo nazaj (proti naslonjalu), s tem pa spet nastane velik, tudi zelo visok prostor. Nekateri tam vidijo kak manjši fikus, drugi psa, trik pa ni v tem, da je s tem Civic nekaj posebnega, ampak v tem, da ima nekaj posebnega, kar je lahko zares uporabno. Da, res je, enako je imela že prejšnja generacija, ampak še vedno podobne rešitve pri tekmecih ni. In pri vsem tem se zdi Civic kot športni avtomobil rahlo kupejevskega videza.

Vsaka posebnost tudi nekaj stane. Novi Civic je seveda z obliko podedoval tudi dvodelno zadnjo šipo, kjer je njen spodnji del skoraj navpičen. Kot spomin na tiste Civice iz osemdesetih (prvi CRX), ki so pustili, pa ne le pri nas, tako močan vtis. Okej, torej deljena šipa. Dokler jo gledate od zunaj, prav nič ne zmoti, saj se lepo vklopi v celotno podobo. Zmoti pa včasih, ko je treba z voznikovega sedeža ugotoviti, kaj je zadaj. Brisalnik briše le zgornjo (položno, da spomnim) šipo, spodnja ostaja neobrisana. A pogosto v dežju, tudi na avtomobilskih cestah, ne gre za destilirano vodo, ampak za precej vodi primešane umazanije, ki naredi celo spodnjo šipo in delček zgornje takšni, da se ne vidi skozi. Zamislite si še noč, dež in vzvratno vožnjo ...

Tu pri Hondi niso najbolje rešili težave. Civic ima kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, a ta tudi tu – kot pri vseh drugih – v dežju ne pomaga. Že preprost zvočni parkirni pripomoček bi močno izboljšal zadevo, kak slikovni prikaz bližanja ovire pa sploh. V vednost, da presodite, kako velik zadržek vam to lahko pomeni v vsakdanjem življenju za volanom.

Notranjost novega Civica so nekoliko bolj spremenili kot njegovo zunanjost. Nekoliko drugače zdaj podaja informacije vozniku (merilniki, zaslon) in drugačen je volanski obroč. Oziroma gumbi na njem: zdaj so bolj ergonomski, bolj logični in prijetnejši za upravljanje. Tudi vmesnik med voznikom in digitalnimi napravami je zdaj bolj intuitiven, prijaznejši in z boljšimi izbirniki. Še vedno pa ostaja pogled na armaturno ploščo precej 'tehničen', še posebno na blok treh analognih merilnikov, čeprav (in to ni nič narobe) je ves tehnični občutek le rezultat oblike, ne tehnike v ozadju.

Zdaj že tradicionalno dobro se sedi na prednjih sedežih s solidnim bočnim oprijemom, ki pa ne moti pri vstopanju in izstopanju. Sedeža sta čvrsta, a udobna, prostora pa je dovolj tudi za visokorasle. Še bolj pa navdušuje prostor na zadnji klopi, saj je tako višine kot dolžine presenetljivo veliko za ta razred, poleg tega pa so hrbtišča prednjih sedežev mehka, da ne žulijo v kolena. Tam je še sredinska komolčna opora, pa predala v vratih, ki sprejmeta tudi malo plastenko, smo pa pogrešali 12-voltno vtičnico, kakšno bralno lučko, predal (tam je le en žep – na desnem hrbtišču), morda tudi nastavljive zračne reže.

V testnem Civicu smo v splošnem pogrešali le navigacijsko napravo (in morda še pametni ključ), sicer pa je to eden redkih avtomobilov na našem testu, ki (poleg paketa Sport) ni imel nobene dodatne opreme, pa je vseeno ponujal skoraj vse, kar pri avtomobilu tega razreda pričakujemo. Zelo dober je avdiosistem, pri katerem zmoti le občasno tresenje notranje obloge ob zvoku nizkih frekvenc. In v splošnem, še preden se človek spusti v podrobnosti, notranja črnina do spodnjega roba šip (nad njim so obloge sive) in videz pustita zelo dober vtis, pa tudi materiali in izdelava so za japonske izdelke na značilno visoki ravni. Še najbolj pa izstopa odlična – predvsem zvočna – izolacija notranjosti, saj so dizelski trušč in tresljaji odlično zadušeni.

Civic ima, tudi tradicionalno, zelo dobre športne gene. Podvozje je zelo dobro, zadnji poltogi premi navkljub, saj lepo blaži neravnine, obenem pa dobro vodi kolesa in ne dopušča neprijetnega nagibanja karoserije. Verjetno še najbolj športen kos v njem je menjalnik, ki pretika natančno in zelo hitro, če je treba, gibi prestavne ročice pa so kratki in z odlično povratno informacijo vklopa prestave. Športen se zdi tudi njegov turbodizel: da se razživi, zahteva približno 1.700 vrtljajev v minuti, še v četrti prestavi se zlahka zavrti do 4.500 vrtljajev v minuti, pri 3.000 vrtljajih pa razvija izjemen navor. Ker je to v šesti prestavi po merilniku okoli 190 kilometrov na uro, je razumljivo, da od te točke še vedno dobro pospešuje. Prav tako kot njegove zmogljivosti pa navduši tudi poraba; okvirne vrednosti trenutne porabe s potovalnega računalnika so v šesti prestavi in pri 100 kilometrih na uro tri litre, pri 130 pet, pri 160 šest in pri 200 15 litrov na 100 kilometrov. Tudi naše meritve porabe so pokazale lepo sliko, saj je kljub občasnemu priganjanju, sicer pa vedno pri visokem tempu vožnje, motor porabil nekaj manj kot 7,8 litra plinskega olja na 100 kilometrov.

Pa vendar tokrat športnost Civica ni prišla povsem do izraza, za kar sicer (dokler ne dobimo priložnosti tega preizkusiti) krivimo zimske gume in precej visoke temperature zraka ter asfalta, a vseeno: že pri zakonsko dovoljeni hitrosti na avtomobilski cesti je Civic narahlo nihal okrog navpične osi (kar je zahtevalo nenehno drobno popravljanje volana za vožnjo v zadani smeri, kar je naprej zahtevalo nenehno pozornost), v ovinkih pa je dajal izjemno slab občutek dogajanja na stiku kolesa s podlago. Iz tega izhajajoč je težko objektivno oceniti tudi volan, ki se je zdel, svoji natančnosti navkljub in upoštevaje preostali paket mehanike, kar nekoliko premehak, še posebej pri večjih hitrostih. Saj razumete: od avtomobila z dobrimi športnimi geni in obremenjenega s športno preteklostjo pač zahtevamo nekoliko več od povprečja.

A to seveda ni tisto, zaradi česar je Civic nekaj posebnega. Takšnega ga naredijo tiste stvari, ki jih uporabnik doživlja dnevno: njegov videz tako zunaj kot znotraj pa notranji prostornost in prilagodljivost, ki v teoriji nista združljivi s športno podobo zunanjosti in velikostjo avtomobila, v veliki meri pa tudi prepoznavnost na cesti. S tem se jih še vedno ne more pohvaliti prav veliko.

Bese­di­lo: Vinko Kernc, foto: Saša Kapetanovič

Osnovni podatki
Prodaja: AC Mobil d.o.o.
Cena osnovnega modela: 21.990 €
Cena testnega modela: 22.540 €
Moč: 110kW (150 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 9,1 s
Največja hitrost: 217 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 7,8l/100km
Garancija: 3 leta ali 100.000 km splošne in mobilne garancije, 3 leta garancije na lak, 12 let garancije za prerjavenje.
Servisni pregled na 20.000 km
Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)
Redni servisi, delo, material: 1.577 €
Gorivo: 10.647 €
Gume (1) 2.100 €
Izguba vrednosti (v 5 letih): 12.540 €
Obvezno zavarovanje: 3.155 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 6.335 €
Skupaj 36.354 € (strošek na km: 0,36 €)
Tehnični podatki
Motor: 4-valjni – 4-taktni – vrstni – turbodizelski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 85 × 96,9 mm – gibna prostornina 2.199 cm³ – kompresija 16,3 : 1 – največja moč 110 kW (150 KM) pri 4.000/min – srednja hitrost bata pri največji moči 12,9 m/s – specifična moč 50,0 kW/l (68,0 KM/l) – največji navor 350 Nm pri 2.000–2.750/min – 2 odmični gredi v glavi (veriga) – po 4 ventili na valj – vbrizg goriva po sistemu skupnega voda – turbopuhalo na izpušne pline – hladilnik polnilnega zraka.
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi – 6-stopenjski ročni menjalnik – prestavna razmerja I. 3,993; II. 2,037; III. 1,250; IV. 0,928; V. 0,734; VI. 0,634 – diferencial 3,045 – platišča 7 J × 17 – gume 225/45 R 17, kotalni obseg 1,91 m.
Zmogljivost: največja hitrost 217 km/h – pospešek 0–100 km/h 8,8 s – poraba goriva (ECE) 5,2/3,9/4,4 l/100 km, izpust CO2 115 g/km.
Voz in obese: kombilimuzina – 5 vrat, 5 sedežev – samonosna karoserija – spredaj posamične obese, vzmetne noge, trikraka prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, teleskopski blažilniki, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne, ABS, mehanska ročna zavora na zadnji kolesi (ročica med sedežema) – volan z zobato letvijo, električni servo, 2,6 zasuka med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 1.363 kg – dovoljena skupna masa 1.910 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: 1.500 kg, brez zavore: 750 kg – dovoljena obremenitev strehe: 70 kg.
Zunanje mere: širina vozila 1.770 mm – širina vozila z ogledali 2.060 mm – kolotek spredaj 1.540 mm – zadaj 1.540 mm – rajdni krog 11,1 m.
Notranje mere: širina spredaj 1.470 mm, zadaj 1.470 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 510 mm, zadnji sedež 470 mm – premer volanskega obroča 365 mm – posoda za gorivo 50 l.
Prtljažnik: Pros­to­rni­na prt­ljaž­ni­ka, iz­mer­je­na z AM stan­dard­nim kom­ple­tom 5 kov­čkov Sam­so­ni­te (skup­no 278,5 l): 5 sedežev: 1 × letalski kovček (36 l), 1 x kovček (68,5 l), 1 × nahrbtnik (20 l).
Serijska oprema: voznikova in sovoznikova varnostna blazina – stranski varnostni blazini – varnostni zračni zavesi – pritrdišča ISOFIX – ABS – ESP – servo volan – samodejna klimatska naprava – električni pomik šip spredaj in zadaj – električno nastavljivi in ogrevani vzvratni ogledali – radio s CD-predvajalnikom in MP3-predvajalnikom – večopravilni volanski obroč – daljinsko upravljanje osrednje ključavnice – po višini in globini nastavljiv volanski obroč – po višini nastavljiv voznikov sedež – deljiva zadnja klop – potovalni računalnik.
Naše meritve
T = 16°C / p = 1.121 mbar / rel. vl. = 45 % / Gume: Dunlop SP Winter Sport 3D 225/45/R 17 W / stanje kilometrskega števca: 6.711 km
Pospešek 0-100km: 9,1s
402m z mesta: 16,6s ( 138km/h)
Prožnost 50-90km/h: 8,8/14,5s (IV./V.)
Prožnost 80-120km/h: 10,5/17,6s (V./VI.)
Največja hitrost: 217km/h (V./VI.)
Najmanjša poraba: 7,0l/100km
Najvišja poraba: 8,6l/100km
poraba na testu: 7,8 l/100km
Zavorna pot pri 130km/h: 74,9m
Zavorna pot pri 100km/h: 44,4m
AM meja: 40m
Trušč pri 50km/h v 3. prestavi 54dB
Trušč pri 50km/h v 4. prestavi 52dB
Trušč pri 50km/h v 5 prestavi 52dB
Trušč pri 50km/h v 6. prestavi 53dB
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 62dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 60dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 59dB
Trušč pri 90km/h v 6. prestavi 59dB
Trušč pri 130km/h v 4. prestavi 66dB
Trušč pri 130km/h v 5. prestavi 64dB
Trušč pri 130km/h v 6. prestavi 62dB
Trušč v prostem teku: 39dB
Ocena skupaj (346/420)
  • Da so se pri Hondi odločili za evolucijo prejšnjega modela, se je izkazalo za dobro potezo. Ohranila je vse dobre lastnosti od prej, nekatere pa so še izpopolnili. Zelo vsestranski avtomobil!

  • Zunanjost (13/15)

    Videz ima vse elemente: prepoznavnost, dinamičnost, skladnost in še kaj.

  • Notranjost (109/140)

    Odlična prostornost v tem razredu, vključno s prtljažnikom. Tudi zelo dobra klimatska naprava. Brez večjih zamer.

  • Motor, menjalnik (56 /40)

    Motor in menjalnik sta odlična, pogon in podvozje blizu temu, le volan je nekoliko premehak.

  • Vozne lastnosti (56 /95)

    Iz teorije izhajajoč je med najboljšimi, a se (gume?) v praksi ni izkazal tako.

  • Zmogljivost (30/35)

    Ko ima motor dovolj zmogljivosti in ko je menjalnik odlično izračunan ...

  • Varnost (37/45)

    Precej omejena vidljivost nazaj in brez novih elementov aktivne varnosti.

  • Gospodarnost (45/50)

    Presenetljivo majhna poraba pri tej moči in naših razmerah vožnje.

AM ocena: 4/5

Užitek v vožnji: 3/5

Hvalimo in grajamo
videz, prepoznavnost
videz notranjosti
ergonomija, upravljanje
motor: navor, poraba
izolacija trušča in tresljajev
notranja prostornost, prilagodljivost
prtljažnik
nima zamaška za gorivo
slaba smerna stabilnost
previsoko sedenje
premehak volan
nima tipala za približevanje oviri
nima navigacije