Test: Hyundai i10 1.2 MPI Premium - Ogrožena vrsta

Je pa treba priznati, da najmanjšemu, zdaj dodobra osveženemu Hyundaiu, zagotovo ne bi šlo slabo, tudi če bi konkurenca ostala. Uteleša namreč vse, kar bi po neki splošni logiki moralo zaznamovati majhen mestni avto. V prvi vrsti je – majhen. 3,7 metra dolžine in 1,7 metra širine ne bi smelo predstavljati nikakršne težave v mestnih središčih niti na še tako ozko odmerjenih parkiriščih. Sploh ob vgrajeni parkirni asistenci. Dejstvo je, da je prav ta mestna uporabnost njegov glavni adut, a jih ima kljub dimenzijski podhranjenosti še precej več.

Predvsem na račun uporabnosti, ki je na prvi pogled sicer ni videti, a ko odprem vrata, me pričaka prostorna notranjost. Kabina namreč zavzema večji del avtomobila, tako da je sedenje, predvsem spredaj, zelo udobno, voznikovo delovno okolje pa takoj da vtis, da sedim v številko večjemu avtomobilu. Zadaj se bosta dva odrasla sicer težko peljala, a na krajše razdalje bo izvedljivo tudi to. Za otroke pa problema res ne bi smelo biti. Le paziti boste morali, koliko košaric boste prinesli s tržnice, saj je prostor vendarle omejen. Prtljažnik je namreč odmerjen na 252 litrov, s podiranjem klopi pa se poveča na dober kubični meter. Čeprav številke niso visoke, je s Hyundaiem i10 mogoče prepeljati presenetljivo veliko stvari.

Okretnost je njegova vrlina

Njegovi mestni uporabnosti pritrjujejo tudi vozne lastnosti. Je okreten, z 1,2-litrskim bencinskim motorjem in 62 kilovati (84 KM) pa tudi dovolj poskočen, čeprav za to potrebuje tudi nekaj vrtljajev. Dejansko sem postal z vijuganjem po mestnih ulicah kar malo zasvojen in (malo za šalo) komaj čakal na kakšen opravek v centru Ljubljane. Brez pretiravanja. Boljšega avtomobila za tovrstne opravke bržčas ne boste našli. Tudi ko je govora o daljših relacijah, so te izvedljive.

Zakaj zgolj izvedljive? Njegova majhnost, relativno čvrsto podvozje, sedeži, ki niso namenjeni dolgotrajnemu sedenju, in dejstvo, da pač temu ni namenjen, predstavljajo nekaj omejitev in tovrstna vožnja zna kaj hitro postati utrujajoča. Za take podvige manjka denimo šesta prestava, da bi poleg hrupa zmanjšala tudi porabo, ki je v testnem primeru znašala 6,2 litra na sto prevoženih kilometrov. Ni veliko, a vendarle malenkost več, kot sem pričakoval.

Sicer pa je v osnovi sedenje, kot sem omenil že na začetku, dobro, ergonomija povsem spodobna. Preglednost armaturne plošče prav tako, novi digitalni merilniki pa so jasno berljivi in vozniku ponujajo vse potrebne informacije. Še ena dobrodošla stvar je, da so na merilniku številke res velike, pregledne in jih je težko zgrešiti.

Mestni avtomobil z vrhunskim naborom opreme

Pri Hyundaiu je jasno nekaj – praviloma boste za denar, ki ga boste zapravili za avto, dobili veliko. Tudi ko je govora o opremi. V testnem primeru je tako tudi bilo, saj je bilo na voljo vse, kar sem pričakoval, in še marsikaj, česar nisem. Tako si lahko človek v i10 denimo omisli ogrevane sedeže in volanski obroč, tempomat, širok nabor povezljivosti, parkirne senzorje zadaj in podobno. Seznam je dolg in je delno že del paketa opreme Style. Na vsak način so pri Hyundaiu pokazali, da se da v majhen avto spraviti marsikaj.

S prenovo je i10 postal še sodobnejši in gre še bolj v korak s časom. Nove so dnevne LED-luči na maski, ki so na vsaki strani sestavljene iz štirih svetilnih elementov diamantne oblike. Najzanimivejša značilnost zunanjosti (za moj okus) je to, da segajo zadnja vrata praktično do konca avtomobila. Ob petvratni zasnovi je to sicer logično, so pa vpetje vrat elegantno zaključili s črno oznako modela. Nasploh je elegantnih oblikovnih rešitev v i10 kar nekaj, med drugim je na voljo tudi dvobarvna zunanjost s črno streho.

Zdi se, da Hyundai dobro izkorišča položaj na trgu, ki je v pokoj spravil večino konkurence. Je sam, a ne osamljen, saj se zanj očitno še vedno odloča dovolj kupcev, da ima zagotovljeno mesto v Hyundaievi ponudbi. In to upravičeno. Je zrel in odrasel, čeprav navzven izžareva otroško igrivost. Le cena ni tam, kjer bi jo pričakovali. Še ne tako dolgo nazaj so tovrstne avtomobile (z osnovno ceno) oglaševali za manj kot deset tisočakov, Hyundaia i10 pa pod 13.950 evrov ne boste dobili. Tale testni pa se je celo nevarno približal dvajsetim tisočakom. To pa je že znesek, pri katerem bo marsikdo pogledal razred višje.

Preberite še: Kako "umazane" so v primerjavi z avtomobili križarke? Podatek vas bo pustil brez besed ...

BONUS VIDEO: Popravni izpit za ‘električnega Golfa’: so pri Volkswagnu odpravili napake?