Test: Hyundai i20 1.4 Premium

Za drugi rod i20 so se pri Hyundaiju vrnili k uveljavljenemu pristopu izpred nekaj let – ponuditi avtomobil, ki v marsičem presega ponudbo pri tekmecih. Tega prejšnji i20 nikakor ni izpolnjeval, novi pa je na dobri poti, da preseneti kupce. Če najprej pustimo obliko ob strani in se posvetimo potniški kabini, je ta najpomembnejši del sprememb. Oblikovalci in inženirji so se poskušali potruditi, da bi bil videz notranjosti presenečenje – ko sedeš vanj, dobiš občutek, da sediš v avtomobilu iz razreda više. Za to poskrbi tako občutek prostornosti na prednjih sedežih kot tudi dober videz armaturne plošče in materialov, ki so jo zanjo uporabili. Dodatno potem na določen način prepriča še bogata oprema, še posebno tista, ki so jo namenili oznaki Premium.

Naš i20 je kot dodatek dobil še panoramsko streho, ki je za kak centimeter sicer znižala prostor nad glavami (a to ni vplivalo na občutek prostornosti). Poleg tega je v zimskih dneh navdušil še paket Winter (le kako domiselno, kajne?). Ta vsebuje gretje prednjih sedežev in volanskega obroča. Oboje naredi začetek vožnje v zimskih dneh vsekakor udobnejši. Pri opazovanju in opisovanju zunanjosti težko rečemo, da je novi i20 naslednik starega. Primerno prepoznavnost zagotav­ljajo bolj odrasle in resne poteze novega i20 z drugačno masko in serijskimi LED­-lučmi (za označevanje avta in dnevne, od opreme Style dalje) ter zadnjim stebričkom v črnem laku, ki ustvari videz, kot da se bočna stekla nadaljujejo do zadka avta.

Posrečene in za ta razred avtomobila nenavadno velike so tudi zadnje luči. Pozornost je vzbudila tudi barva, a verjamemo, da prav ta ne bo med najbolj priljubljenimi na slovenskem trgu, čeprav temu Hyundaiju dobro pristaja! Vsekakor za zunanjost velja, da daje občutek, da gre za večji avtomobil, kot je v resnici. Nekoliko manj smo bili med prvim preizkusom zadovoljni z motorjem. Najmočnejši bencinski motor v izbiri je sicer dovolj močan in zagotavlja oboje, dobre pospeške in primerno prožnost.

Manj prepriča z gospodarnostjo, ker pravzaprav tudi tedaj, ko zares pazimo na nežno pritiskanje stopalne za plin in se potrudimo, da bi skozi vbrizgalne šobe steklo čim manj goriva, kakšnega omembe vrednega dosežka ni. Preizkus na našem normnem krogu je sicer i20 prestal zadovoljivo in rezultat ne odstopa od siceršnje normne porabe (5,9 proti 5,5), ob tem pa je ta najbrž nekoliko večja tudi zaradi zimskih gum, ki so bile na našem i20. Moti tudi, da je za speljevanje treba močneje pritisniti na plin. Ker tudi šeststopenjski ročni menjalnik ni prepričal s točnostjo teka ročice, glede pogona i20 ne prepriča povsem.

A tu je za kupce še nekaj možnosti, saj Hyundai pri i20 ponuja tudi še manjši bencinski ter dva turbodizla, predvsem zadnja sta glede gospodarnosti in porabe goriva najbrž bolj priporočljiva. Novi i20 je dobil tudi nekaj podaljšano medosno razdaljo in to se zdaj pozna tako pri zanesljivi legi na cesti kot tudi pri dosežkih udobnejše vožnje po njej. Dobro je to, da se potniki v njem skorajda ves čas med vožnjo počutijo udobno, le zares nagubane ali luknjaste podlage povzročijo nekaj več nelagodja. K temu je treba dodati tudi občutek, da je v avtomobilu bolje poskrbljeno za preprečevanje vstopa hrupa v potniško kabino.

Za to, da pri prehitri vožnji v ovinke ne bi prišli v težave, poskrbi ESP, ki dokaj hitro poseže v dogajanje in obrzda premočne ambicije cestnih dirkačev ali popravi napake običajnih voznikov. Uporabnost in prilagodljivost potniške kabine je pohvalna. Tudi prtljažni prostor je v okviru tistega, kar ponujajo tekmeci v razredu, vendar ni največji. V bolje oprem­ljenih različicah je v opremi tudi dvojno dno, kar omogoči, da ob prevrnjenih naslonjalih zadnjih sedežev dobimo raven nakladalni prostor.

Za prednje sedeže je treba ob prostornosti poudariti še, da je sedežni del primerno dolg in udoben. Tudi prostornost zadaj je primerna. Dobra stran novega i20 je predvsem bogata oprema. Ko gre za udobje, lahko rečemo, da je že v osnovni opremi (Life) vsebovano res veliko, naš preizkušeni Hyundai pa je ime oznako Premium, kar pomeni najbogatejšo opremo (in cenovno povišico za okoli 2.500 evrov).Samodejna klimatska naprava, volanski obroč v usnju in z upravljalskimi gumbi, radio s CD in MP3 ter priključki USB in iPod ter povezljivost bluetooth, nosilec za pametni telefon, dežno tipalo, tipalo za samodejno prižiganje žarometov, dvojno prtljažno dno ter merilniki z LCD-zaslonom v sredini dajejo vtis, da se vozimo v avtomobilu precej višjega razreda. Manj radodarni so bili pri Hyundaiju glede dodatkov za varnost. Pasivna je zgledna, s čelnima in stranskima varnostnima vrečama ter stranskima zavesama.

Pogrešali pa smo (pa čeprav bi bilo treba še kaj doplačati) elektronski pripomoček, ki bi samodejno zaviral, za preprečevanje manjših naletov (kar bo najbrž znižalo tudi oceno pri preizkusu EuroNCAP). Nekatere malenkosti glede uporabe pa nam niso bile tako všeč. Podpisanega je najbolj motilo ravnanje s ključem avtomobila. Če imaš večje prste, se vse prevečkrat ob vtikanju ključa v zagonsko ključavnico srečaš z gumbom, ki samodejno zaklepa avtomobil, tako da se zdi oblikovanje ključa neergonomsko. Pa še eno presenečenje se nam obeta ob poslušanju malo bolj oddaljenih radijskih postaj, navezavi radia in antene manjka selektivnost in posledica so motnje pri sprejemu ali pa celo kar samodejno preklapljanje na kakšno drugo postajo.

Dobra rešitev se zdi nosilec pametnega telefona v sredini nad armaturno ploščo. Za tiste, ki želijo uporabljati navigacijo prek telefona, je to prava rešitev. Pohvalno se zdi tudi iskanje menijev v infozabavnem sistemu, ta ima tudi možnost glasovnih ukazov, tudi za iskanje naslovov ali imen v telefonskem imeniku prek povezave bluetooth. Novi i20 je za tiste, ki iščejo dobro opremljen in primerno prostoren majhen družinski štiri metre dolg avtomobil, dobra izbira, še posebno ker je tudi cenovno v zelo sprejemljivih okvirih.

bese­di­lo: Tomaž Porekar