Test: Hyundai Ioniq 5 AWD - Kako Hyundaijeva tehnologija kljubuje času?

In tale Ioniq 5 je naravnost iz vrha cenika - z najzmogljivejšim pogonom, ki ima po novem še večjo baterijo, opremo Impression ter novim paketom N Line - za  ščepec vzdušja novega športnega Ioniqa 5 N. Oprema N Line se sicer ne dotika podvozja, zavor ali česarkoli drugega, kar bi vplivalo na vožnjo.

Zunanji dodatki so lep kontrast beli mat barvi karoserije (Atlas white), z izrazitejšimi odprtinami v odbijaču in zanimivimi podrobnostmi, kot je kovinski insert pod žarometi.

Tudi črna notranjost z rdečimi šivi se mi zdi zanimiva kot alternativa konfiguracijam s pretežno svetlim oblazinjenjem, ki sem jih doslej videl v Ioniqih. Športna sedeža v kombinaciji usnja in blaga sta prijetno mehka, z dobro bočno oporo - a nič preveč domišljavega v smislu športnosti. Drugačen je potem še športni volan z oznako N in dobrodošlim stikalom za hiter preklop voznih nastavitev.

Osvežen infozabavni sistem in presenečenje - več stikal!

Hyundai je pravzaprav vzoren primer, kako je zanimivo oblikovanje in sodobno vzdušje mogoče združiti z bolj praktičnim pristopom pri uporabniški izkušnji. Pod zaslonom je uporabna vrstica klasičnih stikal za preklop funkcij infozabavnega sistema, ki olajša delo z vmesnikom.

Ob prenovi pa so Ioniq 5 opremili še z dodatno vrstico bližnjic na sredinski konzoli - za gretje in hlajenje sedežev ter ostale pogosto uporabljane funkcije v avtomobilu. Obenem so na sredinsko konzolo prestavili tudi površino za indukcijsko polnjenje telefona.

Posodobili so potem tudi sam vmesnik infozabavnega sistema, ki je - poenostavljeno - všečnejši. Pri navigaciji se mi na primer dopade prikaz porabe energije po porabnikih. Najpomembnejše pa se mi zdi to, da je Apple CarPlay (končno) povezljiv brezžično in da so že po občutku nekoliko ukrotili orkester varnostnih opozoril. To je sicer še vedno moteč dejavnik, pa vendarle - mislim, da sem tokrat zaradi tega v šparovček za kletvice nametal občutno manj drobiža.

Razporeditev spredaj v sicer zračni in prostorni notranjosti se z zajetnejšo sredinsko konzolo tako zdi malenkost konkretnejša. Ioniq 5 še vedno razvaja tudi s prostornostjo v drugi vrsti (predvsem za noge ga je res v izobilju), medtem ko je v prtljažniku 530 litrov prostora (z dodatnimi 24 litri spredaj). Pri 4,64 metra v dolžino je namreč večji avto, kot je morda videti na fotografijah. Za mestni avtomobil se težko pretvarja tudi zaradi razmeroma velikega obračalnega kroga.

Najzmogljivejši pogon ima sedaj večjo baterijo; v vožnji je udoben tudi z večjimi platišči N Line paketa

Ob prenovi so torej povečali tudi zmogljivost večje baterije iz 77,4 na 84 kilovatnih ur. Gre sicer za najzmogljivejši (štirikolesni) pogon z dvema motorjema, ki sedaj skupaj zmoreta 239 kilovatov oziroma 325 konjskih moči (zadnji motor je s 165 kilovati precej zmogljivejši) ter 255 na sprednji in 350 njutonmetrov navora na zadnji osi. V ponudbi sta sicer še dve različici z zadnjim pogonom - vstopna z manjšo baterijo zmogljivosti 63 kilovatnih ur.

Vožnja je z izjemo manjših težav z 20-palčnimi platišči pri kratkih prečnih grbinah udobna, prefinjena in v Ioniqu mi je med sproščeno vožnjo nadvse prijetno. Ko na volanu zagledam črko N, pa se mi ta zdi še preveč mehkobna. Četudi mi je sicer všeč, da so pri Hyundaiju tudi na tem področju pragmatični.

Z obzirom na mehkobno vzmetenje... s paketom N Line bi lahko vrzel do polnovrednega N modela zapolnili tudi v smislu dinamične osredotočenosti. Navsezadnje ta Ioniq do stotice pospeši v 5,1 sekundah. Tako pa iz mene ne vabi kakšnih posebnih ambicij po športni vožnji.

Vseeno mu potem uspe ohranjati zbranost v zavojih - z razmeroma dovolj naravnim občutkom pri vrtenju volana. Karoserija se nagiba, ampak krmiljenje pri tem ni pretirano neposredno in vozniku Ioniq tudi dovolj jasno pove, kje so meje. Še vedno precej invazivno (torej moteče) v dogajanje posega sistem za ohranjanje voznega pasu.

Konkreten doseg in zmogljivo polnjenje - omejitev bo prej polnilnica

Med testom sem povprečno porabil 18,1 kilovatnih ur na 100 prevoženih kilometrov. S precej avtocestne vožnje in brez posebnega varčevanja. Soliden podatek, ki ob zmogljivi bateriji omogoča konkreten doseg. To bi ob teoretičnem izkoristku celotne neto kapacitete baterije namreč pomenilo 464 kilometrov dosega.

Skrbi o dosegu so manjše tudi zaradi dobre zmogljivosti polnjenja ob 800V električnem sistemu. Na 350 kilovatni polnilnici se Ioniq 5 kljub veliki bateriji napolni navdušujoče hitro - v 18 minutah. Za 400V polnjenje potem Ioniq uporablja ojačevalnik napetosti, zaradi česar je polnjenje zares učinkovito le na ultrahitrih polnilnicah.

Ioniq 5 je solidno opremljen že v paketu Style. Najvišji paket opreme Impression pa prinaša med drugim še sistem V2L (napajanje zunanjih porabnikov), toplotno črpalko, zvočni sistem Bose, sistem kamer s 360-stopinjskim pogledom, električno nastavljiva sedeža s prezračevanjem ter nekaj dodatnih asistenčnih sistemov, kot je preprečevanje naleta pri vzvratni vožnji in parkiranje izven vozila.

V dodatni opremi je potem še digitalno vzvratno ogledalo in paket Relax z možnostjo položaja za sprostitev na sovoznikovem sedežu  ter električnim pomikom zadnjih sedežev. Testni Ioniq 5 tako z dodatno opremo stane 67.190 evrov (upravičen do 4.500 subvencije), najzmogljivejši pogon z najvišjim paketom opreme Impression se sicer prične pri 63.860 evrih.