Test: Jeep Avenger 4xe The North Face – V slogu našminkanega pustolovca

»Let’s make Jeep great again« so si najbrž rekli pri koncernu Stellantis, ki je že nekaj let zatočišče ameriške avtomobilske ikone, in najmanjšega člana Jeepove družine opremili   z 48-voltnim blagim hibridnim sistemom in z elektromotorjem na zadnji osi.  In na ta način skušajo utišati kritike, ki so prepričani, da Avenger ni in ne more biti avtentičen Jeep.

Z oznako 4xe na prtljažnih vratih, ki simbolizira terenske zmogljivosti znamke, se ta majhen športni terenec, za katerega očitno verjamejo, da mu bo pomagala tudi naveza na znano športno konfekcijo, nekoliko razlikuje od svojih sorojencev z dvokolesnim pogonom. Nekaj razlik se opazi že ob hitrem pogledu, na primer sprednji odbijač, s prevleko odporno proti praskam, ojačana zaščita podvozja, nove meglenke, nalepka proti bleščanju na pokrovu motorja in strešni nosilci.

Z elektriko na brezpotje

Pod pokrovom motorja Avengerja 4xe je prenovljeni 1,2-litrski  bencinski trivaljni motor, s prisilnim vpihovanjem zraka skozi turbinski polnilnik s spremenljivo geometrijo, opremljen z verigo krmiljenja, ki iz sebe iztisne 100 kilovatov (136 KM). V motornem orkestru sodeluje še elektromotor z 21 kilovati (28 KM), ki so ga vgradili v menjalnik, napaja pa ga majhna baterija, nameščena pod voznikovim sedežem. Inovacija, ki najmanjši Jeepov model  spremeni v športnega terenca s štirikolesnim pogonom pa  je v dodanem drugem elektromotorju z enako močjo na zadnji osi.

Za ljubitelje znamke Jeep je najbrž najpomembnejše vprašanje ali lahko takšen Avenger pričara vsaj nekaj občutkov kot so jih ponujali drugi modeli ameriške legende. Ker se na cesti  zlije z okolico kot drugi avtomobili in ker je njegova kompaktna dolžina kot nalašč za okretnost na mestnih ulicah, tovrstnih občutkov nisem zaznal. Tudi menjalnik z dvojno sklopko, ki skrbi za gladko vožnjo, kljub nekaj oklevanja pri nizkih hitrostih in hibridni sistem, ki nevtralizira vibracije motorja, sta daleč od surovosti, ki jo poznajo lastniki »pravih« Jeepovih modelov.

Ta 48-voltni blagi hibridni sistem, hibrid med mikrohibridno in polno hibridno tehnologijo, omogoča kratka obdobja vožnje izključno na elektriko, predvsem pri zelo nizkih hitrostih in med manevriranjem. Precej izrazito regenerativno zaviranje polni baterijo, da se lahko ciklično ponavlja »elektrificirana« vožnja, pri čemer baterija ohranja minimalno napolnjenost. Sprednji pogonski sklop deluje kot generator za napajanje štirikolesnega pogona, vendar pa je na asfaltu štirikolesni pogon skoraj neopazen, razen pri nenadnem pospeševanju. Ampak to ni njegov namen.

Na cesti skupnih sistemskih 107 kilovatov (145 KM) zlahka skrbi za lahkotno premikanje Avengerja 4xe, ki je s tem pogonskim sklopom 175 kilogramov težji in se že bliža poldrugi toni.

Čvrst, a tudi nedosleden

Električna pomoč ima seveda tudi nalogo omejevati porabo bencina, ki po navedbah proizvajalca znaša 5,4 litra na 100 kilometrov, v povprečni realnosti pa 7,2 litra Kljub zadnjem vzmetenju z več vodili, ki je nadomestilo torzijsko premo kakršna je pri drugih različicah, Avenger 4xe ohranja čvrstost pri vožnji. Toda pomanjkanje doslednosti pri krmiljenju je občutno in pri izhodu iz ostrih ovinkov so potrebne korekcije z volanom, da se avtomobil poravna s cesto. Izbira športnega voznega režima nekoliko izboljša občutek, a primanjkljaja ne reši v celoti.

Štirikolesni pogon pomaga Avengerju tudi, ko ni na brezpotju, saj od 0 do 100 kilometrov na uro pospeši v solidnem času 9,5 sekunde. Seveda se zna štirikolesni pogon samodejno aktivira glede na oprijem vse do hitrosti 90 kilometrov na uro (oziroma 40 kilometrov na uro v športnem načinu).

Rad bi bil pustolovec

Izven utrjenih poti bi najmanjši ameriški (medklic: kaj pa je na njem še ameriškega) rad pokazal več kot  zmore v resnici, zato ima v primerjavi z dvokolesnimi izvedbami boljše terenske zmogljivosti, na primer večji pristopni in izstopni kot, za centimeter višjo oddaljenost od tal (21 centimetrov) in sposobnost brodenja po 40 centimetrov globoki vodi. V režimu vožnje za pesek in blato Avenger postane skoraj pravi terenec, a spopadanje s hujšimi  terenskimi nalogami mu je vseeno bolje prihraniti.

Tudi v notranjosti je Avenger 4xe prilagojen za terensko uporabo. Sedeži so bolj trpežni in vodoodporni, plastične preproge pa so pralne. Na notranjih elementih prevladuje trda plastika, kar je nekako v skladu s terenski karakterjem avtomobila. Instrumetni del armaturne plošče je digitaliziran na 10,25-palčnem digitalnem zaslonu, ki je povezan z enako velikim osrednjim komunikacijskim zaslonom, ki bi mu lahko kar precej izboljšali odzivnost. in še pohvala za bližnjična stikala za vrnitev v izbirnik ter onemogočanje vsiljivih sistemov za pomoč vozniku, ki se izkažejo za zelo uporabna.

Kotira precej visoko

Ob kompaktnih merah ima najmanjši Jeep dobro raztegnjeno medosno razdaljo, ki meri  2,56 metra. Tako je spredaj dovolj prostora za udobno namestitev dveh visokih odraslih oseb. Prostor za glavo in noge je za ta razred velikodušen, seveda pa ga je za potnike, ki so na zadnji  klopi precej manj.

Avenger 4xe se s prostornino prtljažnika uvršča na spodnji konec razrednega povprečja. Dodatek elektromotorja na zadnji del zmanjša prostornino prtljažnika na 325 litrov, kar je 30 litrov oziroma 55 litrov manj v primerjavi z različico z električnim pogonom na dve kolesi in z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Na  cenovni lestvici je Avenger odet v športno konfekcijo zelo visoko, tam, kjer je že kar nekaj večjih in zmogljivejših avtomobilov in hkrati je skoraj še enkrat dražji od osnovne izvedbe. Ampak,  saj veste, da eminentna športna konfekcija ni prav poceni.