Test: KGM Torres HEV 1.5 T-GDI Premium+ – Drugačnost ima več obrazov

Torresa bi lahko na prvi pogled uvrstil tudi h kakšni drugi avtomobilski znamki, saj predvsem s sprednjim delom, kjer kraljuje velika maska hladilnika s pokončnimi režami, flirta z eno ameriških terenskih legend, na pustolovsko naravnanost pa namiguje navidezni pokrov rezervnega kolesa na prtljažnih vratih, ki to sploh ni.

Vsaj v začetku svoje poti je Torres na cesti privabljal veliko radovednih pogledov, s 4,70 metra dolžine je pravzaprav razmeroma velik, čeprav dinamična zunanja podoba dobro skriva dejansko velikost, še bolj pa prostorno notranjost. Sprva je bil južnkorejski športni terenec na voljo samo z bencinskim motorjem, kasneje je sledila baterijska električna izvedba in pred kratkim že prej napovedani hibrid.

Hibridni pogon je sposojen

Hibridnega pogonskega sklopa pri KGM niso razvijali sami, ampak so  si ga sposodili pri kitajskem proizvajalcu BYD, ki ima med vsemi avtomobilskimi akterji iz dežele svile, največ tovrstnih izkušenj. Osnova je še naprej 1,5-litrski bencinski štirivaljnik, ki deluje s pomočjo prisilnega polnjenja zraka, sodeluje pa z dvema električnima enotama, generatorjem in pogonskim elektromotorjem.

K sistemski moči 150 kilovatov bencinski del pogona,še vedno prispeva levji delež. Večino časa je na voljo samo 130 kilovatov (177 KM), v električnem voznem režimu pa celo samo 90 kilovatov.  V obeh primerih pa je pospeševanje zelo energično, saj je na voljo 300 Nm navora.

Povprečna poraba sicer kar znatno odstopa navzgor od proizvajalčevih navedb, po njih naj bi namreč Torres Hybrid povprečno porabil 6 litrov bencina na 100 kilometrov, v zrak pa »odda« 136 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Realnost je povprečje 7,7 litra bencina na 100 kilometrov, kar je za tako težak avtomobil še vedno razmeroma ugodna številka, sploh pa v primerjavi z bencinsko izvedbo brez električne pomoči, pri kateri je zahteva po gorivu še precej višja.

Uglajenost s pridržkom

V zadnjem delu avtomobila je še majhna baterija z zmogljivostjo 1,83 kilovatne ure, ki skrbi, da je vedno na voljo nekaj pogonske elektrike. Menjalnik za hibridni pogon z dvema motorjema omogoča hibridni način vožnje, zgolj električen način, ki je dobrodošel predvsem za mestne vožnje in tudi način s samostojnim delovanjem bencinskega motorja. Bistveni element hibridnega pogona je poleg tihega delovanja tudi skoraj nezaznavno preklapljanja med posameznimi načini.

Šeststopenjski samodejni menjalnik se dokaj hitro odziva in prestavlja precej uglajeno, nekoliko več težav pa ima pri speljevanju in počasni vožnji. Torres je opremljen tudi s popolnim naborom sistemov za pomoč vozniku, ki na splošno dobro delujejo, vključno s prilagodljivim tempomatom s pomočnikom za ohranjanje voznega pasu.

Vzmetenje je precej čvrsto in rezultat je precej “suho” in ne preveč udobno blaženje. Hkrati ima podvozje bolj dinamičen značaj, saj je nagibanje karoserije praktično odpravljeno. Za športne vozne sposobnosti krmiljenje ni dovolj komunikativno, čeprav je dokaj natančno. Skratka, s Torresom se je kar prijetno podati na ovinkasto cesto, čeprav bi mi bilo ljubše, da bi bil nekoliko mehkejši in udobnejši.

Do popolnosti še malo manjka

Potniška kabina poleg prostornosti nudi tudi ambientalno prijetnost. Materiali in končna obdelava niso impresivni, a tudi ne razočarajo. In kar nekaj plastike je po vsej notranjosti, a na večini mest ima mehko površino, trša je le na spodnjih delih. Veliko prostora za sedenje ne pomeni krčenja prtljažnika, ki se odpira z elektrificiranimi vrati, kajti Torres lahko sprejme od 703 do 1.662 litrov prtljage.

 Voznikovo delovno mesto je izrazito modernistično, oziroma digitalizirano. Pred voznikovimi očmi je poleg digitalnega inštrumentarija še osrednji komunikacijski zaslon, Infozabavni sistem ni najsodobnejši, niti najhitrejši, niti grafično najbolj dodelan, upravljanje z njim pa je znosno. Žal pa so tudi pri tem avtomobilu nadležno moteči zvočni opozorilniki, ki voznika iritirajo tudi za tako bizarno stvar kot je rahel pogled vstran.

 Vendar Torres s svojo cenovno umestitvijo, ki je precej nižja kot pri evropskih tekmecih, ponuja dobro razmerje med ceno in vrednostjo, kar je na trenutnem avtomobilskem trgu postalo relativna redkost.