Brez kompliciranja

Sprememba imena, zdaj, ko je Kia Ceed in nič več Cee’d, se zdi malenkostna in popolnoma nepomembna. A v resnici v celoti kaže na miselnost, ki se je pri Kii držijo že od trenutka, ko so se odločili stopiti na evropski tla. In to je? Prilagajanje. Dokaj pozno napasti avtomobilski trg, katerega temelje tvorijo znamke, ki so tu prisotne še iz časov, ko smo iz kočij presedlali v avtomobile, zahteva ogromno poguma in premišljene strategije. In Kijin načrt, podrediti se zahtevam evropskih kupcev, se kaže kot zelo uspešen. Tako kot so se znebili nepotrebnega opuščaja v imenu, tako so tudi prilagodili zunanjo obliko svojih avtov, izpolnili so varnostne zahteve, avte so opremili z bogato opremo ter vse skupaj zapakirali v finančno ugoden paket.

Zasnovan v Frankfurtu, razvit v Rüsselsheimu ter izdelan v Žilni, tale Ceed resnično kaže zelo malo izvornega pedigreja. Ker je širša javnost dobro sprejela Stingerja, je bilo jasno, da bo tudi Ceed prevzel podobne oblikovalske smernice. Zaradi elementov, kot so agresivna maska z velikimi režami za hladilni zrak, dolg pokrov motorja, všečna stranska linija s širokimi C-stebrički ter stilsko oblikovan zadek z LED-lučmi, je Ceed eden od najbolj všečnih avtov v segmentu. Hecna prigoda: ravno v času testnega termina sem bil na nekem Fordovem dogodku, kjer so me ob prihodu na prizorišče uslužbenci na parkirišču gladko napotili med parkirane Focuse. No, vrnimo se k Ceedu oziroma pokukajmo še v njegovo notranjost. Tam težko rečemo, da gre za oblikovno revolucijo, še manj pa za neko močno razgibano okolje. Tisti, ki so vajeni Kij, se bodo takoj znašli, saj je sprememb malo. Že prej smo bili vajeni, da Ceed ni ravno 'iPad' na štirih kolesih ter da ga digitalizacija še ni popolnoma prevzela. A vseeno, s seboj prinaša informacijsko-zabavni vmesnik na osempalčnem, za dotik občutljivem zaslonu, ki bo zadovoljil vse tiste, ki od njega pričakujejo čitljive in pregledne vmesnike, dobro delujočo navigacijo ter nezahtevno uporabo. Tudi merilniki ostajajo analogni s sredinskim zaslonom, ki vsebuje podatke potovalnega računalnika. Po želji, Ceed lahko ponudi tudi malce luksuza: gretje in hlajenje sedežev, brezžično polnjenje mobilnikov, kup USB-vtičnic, samodejno prilagajanje snopa dolgih luči, čitalec prometnih znakov, opozorilnik pred utrujenostjo ter sistem ohranjanja vozila v voznem pasu. Nad delovanjem slednjega nismo bili ravno navdušeni, saj poleg tega, da deluje tako, da vozilo 'odbija' od črt, ki označujejo prometni pas, je tudi narejen tako, da se ob vsakem zagonu avtomobila samodejno prižge. Kar je moteče, če so vaše poti večinoma po mestu, kjer je tak sistem skoraj neuporaben, če ne celo moteč.

Kakorkoli, vajeni smo, da na tem področju Ceed ravno ne postavlja standardov, a jim uspešno sledi. V ospredju pa je zagotovo kje drugje. Recimo pri prostornosti in uporabnosti. Glede na predhodnika je pridobil nekaj notranjih centimetrov ter litrov. Voznik in sovoznik sta bila že do zdaj deležna obilice prostora, malce bolj udobno pa se bo sedelo tudi zadaj. Starši bodo veseli tega, da je pripenjanje sedežev z ISOFIX-om olajšano zaradi lahko dostopnih stičišč priklopa, pa tudi zaponka varnostnega pasu je lepo zasidrana v klop in ne opleta prosto. Prtljažnik je večji za 15 litrov in jih zdaj ob dvojnem dnu premore 395. Velja poudariti, da je v avtu tudi ogromno odlagalnih mest, pohvale vredno pa je to, da so vsa lepo obložena z gumo, ki preprečuje drsanje predmetov. Dokaz, da so se pri Kii očitno precej posvečali tudi boljši zatesnjenosti kabine, je to, da se vrata (če so vsa ostala že zaprta) včasih ne zapirajo najbolje oziroma se 'odbijejo' nazaj in je ob drugem poskusu treba uporabiti malce več sile.

Tudi poskusi izboljšati vozno dinamiko so očitno padli na plodna tla. Novinec ima glede na predhodnika nove obese, blažilnike in vzmeti, pa tudi nekoliko spremenjeno delovanje. Jasno, Ceed nikoli ni imel namenov biti dirkač in tudi ni, je pa občutek zaznavanja avta med vožnjo in zaupanja v podvozje precej izboljšan. Tudi pogonski sklop v testirancu ni ravno namenjen podiranju hitrostnih rekordov. Litrski turbobencinar z močjo 120 'konjev' zadovoljuje potrebe po dohajanju vsakodnevnega prometa, a žal ne boste tisti, ki bo ta tempo narekoval. Šeststopenjski ročni menjalnik s svojimi mehkimi preklopi in dobro izračunanim prestavnim razmerjem rešuje situacijo, ko je navora premalo, mu pa zamerimo to, da ob prestavljanju navzgor izklopi delovanje tempomata (konkurenca ima že nekaj časa rešitev, ki tempomat izklopi le ob prestavljanju navzdol). Ker vožnja z dokaj skopo zalogo moči za avto te velikosti deluje večinoma po principu, da stopalko za plin pritiskamo po sistemu ON/OFF, se posledično to pozna tudi pri porabi goriva. Tako je Ceed na našem normnem krogu porabil 5,8 litra goriva na 100 kilometrov, kar ni ravno malo. Zato ostaja na mestu pomislek o izbiri močnejšega motorja in 1,4-litrski turbobencinar se tudi ponuja sam od sebe. Jasno, zanj bodo pri Kii hoteli kakega tisočaka več in ob tem, da tudi Ceed ni več v takem cenovnem razkoraku glede na konkurenco, je vsak nakup vreden tehtnega premisleka. In če je Kia nekoč pri kupcih igrala na karto cenovno dobro umeščenega avta, se danes identificira kot dobro uveljavljena znamka, ki ponuja kakovosten izdelek, za katerega ponuja tudi dobro garancijo.