Test: Lexus GS 450h F-Sport

Kar pomeni, da se morajo 'Neevropejci' pošteno potruditi in v marsičem preseči raven evropskih izdelkov, da postanejo opazni in da pridejo v širši krog izbora. Vse skupaj je močno odvisno tudi od umestitve izdelka – prve Hyundaieve Ponyje so tu prodajali brez posebnega truda za med, v prestižnih razredih je pa povsem nasprotno; o testnem Lexusu smo od lastnikov prestižnih (evropskih, seveda) avtomobilov slišali same pohvale, a na koncu vedno s kratko in odločujočo pripombo: »Ampak (na primer) Volvo je pa vseeno precej boljši (v nečem).«

Zatorej je jasno, da Lexusom v Evropi ni ravno z rožicami postlano.

A Japonci so marljivi in se učijo; Američanom je všeč marsikaj, v Evropi smo bolj ozki in kritični, in če je všeč nam tule, je (večinoma) tudi njim tam. Zato je zdaj GS takšnega videza: drugačen od vseh Audijev, Volvov in vseh vmes, da ne bi dajal vtisa, da gre za ceneno kopijo, hkrati pa takšen, da marsikoga ne pusti hladnega. Povedano naravnost: večini je všeč. Brez drobnega tiska.

Najbrž pri tem v veliki meri na mnenje vpliva tudi posrečeno izbrana barva, ki mu odlično pristaja, pa tudi to, da gre v testnem primeru za različico F Sport, ki pri Lexusu pomeni nekaj podobnega kot pri Audijih S ali pri Beemvejih M, ni zanemarljivo: jasno izražena, a ne pretirana agresivnost.

Bolj športno naravnana kot pri 'običajnih' Geesih je tudi notranjost, a je ta še vedno bolj prestižna. Voznika (in sovoznika) ob vstopu objame očesu všečno usnje v topli barvi lešnika, ki je tudi na otip prijetno in kakovostno. Voznikov sedež ima kar lepo število možnosti (električnih) nastavitev, vključno z 'zapiranjem' bočnih opor, oba sedeža pa sta tristopenjsko ogrevana in hlajena.

Zelo okusna je tudi zmes športnosti in prestiža armaturne plošče, kjer velja posebej pohvaliti dvoje: velik osrednji zaslon in (belo) osvetlitev stikal, ki je tako dobra, da so ta prepoznavna tudi z utrujenimi očmi. Kar še zdaleč ni pravilo.

Prav mogoče je, da bo marsikdo, ki se bo vanj presedel iz evropskega izdelka podobnega razreda, glede opreme in možnosti malce razočaran. V njem namreč ne boste našli nekaterih priboljškov: noben od predalov ni hlajen, nima projicirnega zaslona (head-up), nima nadzora nad tlakom v gumah, nima nadzora nad vožnjo znotraj prometnega pasu, nima sistema samodejnega zaviranja (od vseh podobnih varnostnih pripomočkov zadnje generacije ima le opozorilno lučko za nadzor mrtvih kotov), nima radarskega tempomata in meniji niso najbolj prijazni, pa tudi značilna Lexusova miška (upravljanje prek osrednjega zaslona), sicer čisto korektna, ergonomska in uporabna rešitev, se vseeno ni izkazala za najbolj praktično med rešitvami v tem razredu. Tudi podajanje informacij, tako glede števila kot glede možnosti prikaza, je manj bogato kot pri Beemvejih, je pa tudi skoraj kruto resnično to, da med bivanjem v tem Geesu ugotoviš, da marsikaj od naštetega – ne pogrešaš.

GS je očitno premajhen, da bi bil namenjen temu, da lastnika na zadnjem sedežu vozi šofer. Zadaj namreč ni ne gretja sedežev ne ločenih nastavitev klimatske naprave. Tudi prtljažnik je med manjšimi in nepovečljiv, za kar so v veliki meri krive baterije hibridnega pogonskega sistema. Zato se zdi, da v svetu popolnosti nemških izdelkov takle Lexus ni dobra izbira za tistega, ki na seznamu izbira elemente opreme in primerja litre ter milimetre.

Zato se morda sliši nenavadno in neverjetno, ampak v tem Geesu je izjemno prijetno sedeti, bivati in voziti ga. Okolje je tisto, ki človeka navdaja z ugodjem in sproščenostjo. Navigacijska naprava je tista, ki v moškem, ki se bliža naši prestolnici, vzbudi željo, da bi spoznal Slovenko, ki tako čutno izreče besedo Ljubljana (hkrati pa ga obidejo povsem nasprotna čustva, ko Avstrijka izreče Graz). Hibridni pogon pa je tisti, ki v vozniku vzbudi željo, da bi na cesti srečal kakega temperamentnega voznika v Audiju ali Beemveju s tistimi magičnimi črkami. GS 450h F Sport je namreč izjemno zmogljiva reč.

Sedli ste torej v GS-a 450h F Sport. Ja, je hibrid, a je tudi F Sport, ki ne pomeni le videza, ampak tudi mehaniko. Ta je naravnana najprej na športnost, zato ne sanjajte o porabi pet litrov na 100 kilometrov. Res bo pri 60 kilometrih na uro lahko poraba – zaradi delovanja na baterije in zaradi delovanja bencinskega motorja v prostem teku – kak litrček na 100 kilometrov, bo pa pri 100 že šest, pri 130 8,5, pri 160 10 in pri 180 13 – tako vsaj pravi potovalni računalnik.

Je pa tale hibridni sistem oziroma njegov električni del tisti, zaradi katerega se ni treba 'sramovati', da je v njem le motor V6. Ta je tudi sam dovolj zmogljiv, da pri 200 kilometrih na uro poleg pogona avtomobila še vedno mirno in brez pretresov polni hibridno baterijo, ob pomoči električnega dela pogonskega sistema pa pod normalnimi pogoji vedno, kadarkoli se vozniku zahoče, pospeši do 257 kilometrov na uro. Več ko dovolj tudi za nemški 'autobahn'.

Pri takih surovih pospeških in predvsem prožnosti, kot jih omogoča hibridni pogon, bo zlahka oprostiti kak decibel več v potniški kabini – zanj je pravzaprav 'kriv' brezstopenjski (v osnovi pa planetni) menjalnik, ki se vede kot CVT: kolikor plina, toliko vrtljajev. A tale GS vseeno dopušča tudi hitro in hkrati lagodno ter dokaj varčno vožnjo, če le voznik ni živčen. Velik vrtljivi gumb zna posegati v mehaniko: med položaji ECO, Normal in Sport je bistvena razlika v krivuljah navora in moči pogonskega sistema ter v pogostosti izklapljanja bencinskega stroja, Sport + pa vpliva še na togost podvozja.

Po eni strani je bolj udoben in varčen, po drugi agresivnejši in bolj neposreden v komunikaciji z voznikom. Prva stran skrbi za lagodnost in sproščenost potnikov, druga pa za užitke hitre vožnje. Ne pozabite, da je (tudi) GS gnan zadaj, kjer ima tudi delno diferencialno zaporo, nekaj popra pa doda še stabilizacijski sistem, ki je (vklopljen, seveda) kar precej popustljiv, saj se oglasi dokaj pozno in tako dopusti v spolzkem kar nekaj zdrsa zadnjih koles. Sta pa oba sistema – zoper zdrs gnanih koles pri pospeševanju in stabilizacijski – izklopljiva brez zapletenih posegov; prvega je mogoče trajno izklopiti do 50 kilometrov na uro, drugega le pri mirovanju. Se je treba pač odločiti vnaprej, kako nameravate peljati skozi ovinke.

Kar zadeva zadnje: izklopljena stabilizacija, vklopljen Sport + in prava cesta omogočita vozniku veliko mero užitkov, ki so daleč pred večino spredaj gnanih avtomobilov, tudi pred štirikolesno gnanimi (kar je sicer diskutabilno, a recimo da velja v večini primerov kombinacije voznika in avtomobila), zadaj gnanih podobnih avtomobilov pa tudi ni (več) prav veliko.

Zato pravim: GS 450h F Sport se izza volana in ocenjujoč uživanje v vožnji vseh vrst zlahka kosa s podobnimi Beemveji, obenem pa potrjuje, da imajo tudi Japonci lahko srečno roko s predstavo o avtomobilski (športni) eleganci.

Vse drugo so predsodki. Izogibajte se jim.

KOLIKO STANE V EUR

Kovinska barva   1.200

Besedilo: Vinko Kernc