Je poseben, kar pa mu štejemo v plus

V tem še vedno zelo svežem Mercedesu razreda E, ki je temeljito prenovo doživel lani, bije prav posebno srce. Gre namreč za priključnohibirdni pogonski sklop, v katerem v nasprotju z večino podobnih sistemov za glavni pogonski vir skrbi dizelski štirivaljnik. In tako kot se mnogi vzvišeno in prevečkrat brez pravega razloga namrdnejo, ko gre za dizla, so pri Mercedesu prepričani, da ima dizel pred seboj še kar nekaj let uspešne kariere. Predvsem v tovrstni kombinaciji, ko dizelski obotavljivosti v nizkih vrtljajih še intenzivneje pomaga e-motor.

V tem primeru gre za najnovejšo generacijo štirivaljnih strojev, ki je šele dobro začela svojo prodajno pot in je zavoljo vseh najsodobnejših rešitev, vključno z tistimi za čiščenje izpuha, seveda bolj čist kot marsikateri bencinski tekmec. Štirivaljnik torej zmore 143 kilovatov (194 'konj'), e-motor pa sistemski moči doda 90 kilovatov. Napaja se iz baterijskega sklopa, ki je sicer ostal v identičnih dimenzijah kot pri predhodniku, vendar pa je energetska gostota večja in zmore 13,5 kilovatne ure. In tako je sistemska moč, ki jo navaja tovarna, kar 225 kilovatov (306 'konj'), kar je nedvomno resen podatek.

Še bolj pa navduši navor – oba stroja namreč zmoreta obremeniti kolesa s kar 700 njutonmetri, kar je že številka, ko bi samo zadnji kolesni par verjetno prevečkrat izgubil boj z medvedjim navorom. Tako je inteligentni štirikolesni pogon, ki vselej (vsaj) nekoliko favorizira zadnji kolesni par, kar pravšnja rešitev. Sicer stane kakšne tri tisočake, ampak zdi se, da je vredna naložbe. Sploh takrat, ko podlaga ni idealno suha.

Sicer pa je sesti za volan razreda E vedno prijetno – ne le zaradi dodelanega okolja, ki je zdaj, ko so se poslovili analogni instrumenti in jih nadomeščata dva zaslona, še posebno impresivno, saj je instrumentna plošča res zelo prilagodljiva – le nekaj dela in vaje zahteva. Z novim volanskim obročem, ki je zdaj občutljiv za dotik in so tipke res le še senzorske, pa je vse skupaj še prijazneje. Če temu dodam odlične sedeže in vrhunsko obdelavo, je vse le še na višji ravni.

Ko si prilagodim volanski obroč in položaj sedeža, sem kot v nekakšnem vozniškem zapredku, ki bi morda bolj ustrezal oznaki AMG. No, sicer pa sistemska moč tudi ni kar tako! Zagon opravi elektromotor, štirivaljnik se vključi kasneje, ne sicer glasno, ampak še vedno dovolj odločno in jasno, vsaj dokler je hladen. Vozni programi nadzorujejo inteligentno sodelovanje obeh pogonov, in to počnejo – odlično. Seveda mu najbolj pristoji Comfort (udobje), ker takrat tudi nov samodejni menjalnik 9G tronic ​sodeluje lahkotno, udobno in vselej hipno najde pravšnji prenos.

Tako je počasna in zmerna vožnja res prepričljiva, le kak­šno neprevidno speljevanje porine veliko karoserijo prehitro, skoraj sunkovito naprej. Pri tem seveda ne morem mimo zračnega vzmetenja (Air body control), ki je ravno tako na voljo kot dodatna izbira – a pravzaprav že kar nujna, sploh če ste ga pomislili opremiti z velikimi platišči (in nizkopresečnimi pnevmatikami). In učinkovitost vodenih blažilnikov in zračnega podvozja je res izjemna!

Doseg z električnim pogonom pri tem avtomobilu morda niti ni tako zelo pomemben, kot je sobivanje obeh pogonov, ki lahko precej dolgo učinkovito zmanjšuje porabo štirivaljnika, ki se zažene ob resnejšem pospeševanju, ko pa je baterija prazna (povsem nikoli), pa tam nad 25 kilometri na uro. Ampak, če že hočete, Mercedes obljub­lja 52 kilometrov, s štirikolesnim pogonom seveda malce manj, realno pa dobrih 40, kaj več bo res težko. In dok­ler je zaloge energije še nekaj, je poraba vzorno majhna, obljubljenih 1,6 litra pa zagotovo ne doseže. Ampak z nekaj spretnosti in zmernosti se je s tem hibridnim dizlom mogoče enostavno voziti s porabo med tremi in štirimi litri, in še ko je bila baterija prazna, je poraba znašala od šest do sedem litrov.

No, seveda je zapeljivost navora mamljiva in v športnem programu avtomobil resno sune in velikega šestvaljnika pri taki odločnosti res pogreša samo še uho … Tudi v zavojih je tale Mercedes dovolj prepričljiv, čeravno je dobri dve toni pri pretiravanju kar malo čutiti, ko želi vsa masa premagati trud podvozja. Takrat pomaga malo več odločnosti s plinom, še bolje pa je dovolj hitro odnehati in odpeljati elegantno, mirno in še vedno hitro. Če nič drugega, živa vsebina vam bo hvaležna.

Sicer pa je itak njegov revir tudi avtocesta, kjer je dolgoprogaško udobje na zavidljivi ravni. In ko sem ravno pri tem, seveda je prostora dovolj tudi na zadnjih sedežih in sedi se sproščeno, limuzinsko udobno. Le prtljažnik je zavoljo baterije stopničasto 'pregrajen' in tako pogojno uporaben. Tu reši težavo le kombijevska verzija, za katero bi rekel, da je ob hibridni tehnologiji res pravšnji izbor.