TEST: Mercedes-Benz Sprinter 317 CDI Furgon PRO– Zvezdni dolgoprogaš

Največji dostavnik s trikrako zvezdo je oblikovan v skladu s sodobnimi stilističnimi smernicami, ki v tej kategoriji vozil sicer niso odločilnega pomena, a lahko učinkovito utrjujejo ugled znamke. Zato je sprednji del, kjer so  lahko tudi žarometi s svetečimi diodami, bolj zaobljen, bočne linije so manj oglate in zadek deluje bolj elegantno, če je eleganca v tem razredu sploh mogoča.

Dejstvo je, da tudi lahka gospodarska vozila pridobivajo vse več tehnologije in lastnosti, ki so bile svoj čas rezervirane samo za osebne avtomobile. Zunanjim evolucijskim spremembam se pridružuje sodobno zasnovano in delno digitalizirano voznikovo delovno mesto, ki v precejšnji  meri spominja na druge imenitnejše Mercede-Benzove avtomobile.

Avtomobilsko vzdušje za volanom

Poleg običajnih merilnikov osrednjo vlogo pri upravljanju igra velik, od voznikovih rok nekoliko preveč oddaljen osrednji komunikacijski zaslon na dotik, ki je seveda na voljo kot doplačilna možnost. Namenjen je nastavitvi večine sistemov in povezljivosti, prikazu podatkov o vozilu in navigaciji, razume tudi govorne ukaze, pri nas pa še ni na voljo povezljivost z operaterji voznih parkov in vozniki. Ta sistem bo med drugim omogočal popoln nadzor vozila, vključno s podatki o lokaciji, količini razpoložljivega goriva, predvidenih servisnih intervalih in podobno.

 Ob vseh tehnoloških posladkih si nekaj kritičnih besed zasluži plastika armaturne plošče, ki bi morala biti na višji kakovostni ravni, enako pa velja tudi za sicer številne zaprte predale, ki ob vsakem odpiranju in nezanesljivem zapiranju povzročajo nelagoden občutek.

Veliko prostora za tovor

Tovorni prostor Sprinteja v podaljšani izvedbi sprejme kar 14 kubičnih metrov tovora, vendar je zaradi skoraj sedmih metrov dolžine ta izvedba Sprinterja manj primerna za dostavo v ožjih mestnih središčih. Široka bočna drsna vrata imajo podporni elektro magnetni mehanizem za popolno zapiranje Zadnja vrata se lahko odpirajo do 270°, pod streho so lahko nameščeni nosilci za prevoz daljših predmetov, obložene so stene in koši blatnikov, na tleh je nedrseči pod in notranjost je osvetljena s svetečimi diodami.

Preverjen pogonski sklop

Kombinacija 2,0-litrskega turbodizelskega štirivaljnika s 125 kilovati (170 KM) in devetstopenjskega samodejnega menjalnika je že preverjena in še vedno več kot solidna. Pogonski stroj s strmo navorno krivuljo se zlahka spopada s težo polnega vozila in menjalniška avtomatika deluje komaj zaznavno. Prestavna ročica je tokrat ob volanu, možnost ročnega prestavljanja pa omogočata še dodatna volanska vzvoda. Sprinter tudi s pogonskim sklopom dokazuje, da je namenjen tudi ali predvsem transportu na dolge razdalje. Motor je odziven in glasen le v višjih vrtljajih, vendar zahajanje v to območje niti ni potrebno, zlasti ob želji po nižji porabi goriva, ki sicer nekoliko odstopa od tovarniških obljub, a je še v sprejemljivem okviru.

Prazen Sprinter ima nekaj malega težav z vodljivostjo pri višjih hitrostih, zato so potrebne razmeroma pogoste voznikove intervencije z volanom, pri vsaj četrtinski obtežitvi takšnega zaznavanja ni. Asistenčni sistemi za ohranjanje smeri med črtami in za zaznavanje prečnega prometa delujejo dokaj grobo, a pri takšni velikosti vozila so poleg kamere za nadzor okolice, skoraj nepogrešljivi pomočniki. Založenost s tovrstno opremo seveda krepko poviša osnovno ceno, a vsak uporabnik sam presoja v kakšni meri se mu povrne takšna naložba.