TEST: MG HS Luxury 1.5 GDI - Vstop v visoko družbo

Kajti strategom nekdanje britanske avtomobilske znamke MG, ki v lasti kitajskega konglomerata  SAIC doživlja pravo renesanso, bi lahko kdo namignil, da so oznake njihovih modelov izrazito suhoparne in dolgočasne, kot bi jih določali na kitajskem partijskem komiteju. Razen, če je HS morda kratica za High Society (angleško visoka družba), kamor bi se  lahko uvrščal novi križanec.  

Novi HS že na prvi pogled sporoča, da je pometel s prejšnjim oblikovnim slogom in da je z ostrim sprednjim delom, ki ga zaznamujeta ozek pas žarometov s svetilnimi diodami  in rešetka hladilnih odprtin, pripravljen na soočenje z vsakim tekmecem. In enako velja za elegantno bočno  linijo in kupejevsko položna prtljažna vrata, okrašena z razpotegnjenim pasom svetil.

Notranjost s presenečenji

Skratka, vse je v duhu časa in sodobnih smernic,  poleg  tega s 4,66 metra dolžine HS prekaša kar nekaj  razrednih tekmecev in svojega predhodnika za 4,5 centimetra. V prvi vrsti voznik in sopotnik sedita na prostornih sedežih z visokima vzglavnikoma, ki žal ne ponujata veliko bočne opore. Tudi na zadnji klopi je prostor solidno odmerjen, nato sledi še družinsko prostoren prtljažnik z osnovnimi 507 litri.

 Armaturno ploščo sestavljata dva 12,3-palčna zaslona pod skupnim »ostrejšem«. Instrumente je mogoče nastaviti v različnih postavitvah, pri čemer je treba uporabiti ustrezen izbirnik na osrednjem zaslonu na dotik. Včasih se na dotik odziva nekoliko počasneje, kar lahko pri ponovnem pritisku s konicami prstov povzroči nepravilno delovanje. In napajanje mobilnih naprav je žal možno le prek klasičnih USB-A vtičev, zato si je treba pomagati z adapterji.

Vsebine pametnega telefona dveh najbolj priljubljenih aplikacij si je mogoče ogledati preko kabelske povezave. No, vsaj v teoriji, kajti sistem občasno zavrne povezavo s sporočilom o napaki. Asistenčna oprema vključuje vse običajne funkcije s prilagodljivim tempomatom in asistentom za ohranjanje voznega pasu, vključno z nadležnim nenehnim brenčanjem opozoril za hitrost in za pozornost voznika; že ko sem za dve sekundi pogledal na prikazovalnik instrumentov, je preveč vestni pomočnik sprožil alarm.

Pogon je soliden in nič več kot to

Za začetek ima HS v nosu 1,5-litrski štirivaljni bencinski prisilno polnjeni motor, ki iz sebe iztisne 125 kilovatov (170 KM) in razvije največji navor 275 Nm. To pomeni, da slabe 1,7 tone težak avtomobil dobro pospešuje in hitro dosega potovalno hitrost. Testna poraba  7,7 litra bencina na 100 kilometrov ni posebej nizka in kar precej oddaljena  od tovarniške.

Opcijski samodejni 7-stopenjski menjalnik z dvojno sklopko je smiselna odločitev, a se ga je treba privaditi. Pri speljevanju namreč premočan pritisk na stopalko za plin povzroči zoprn sunek in vrtenje pogonskih koles v prazno. Poleg včasih počasnega prestavljanja menjalnika je opazno, da podvozje sem in tja preplavijo prečni sunki in hitri udarci cestnih grbin, na bolj gladkih površinah, na primer na avtocesti, pa HS udobno in mirno pelje po začrtani poti.

MG HS je s spremembo modela močno posodobljen, a je v srednjem razredu športnih terencev cenovno nižje od številnih tekmecev. Slabosti, kot so nadležen hrup v notranjosti, nastavitev blažilnikov in visoka poraba, je treba sprejeti – dokler jih pri MG ne bodo odpravili s spremembami. In to bo morda zelo kmalu.