Test: MG ZS Luxury - Spretno izogibanje usodnim napakam

V posebni ponudbi se namreč začne pri 17.500 evrih za osnovni model (v času testa je bila v veljavi poletna, akcijska ponudba - trenutna cena osnovnega modela je 18.500 evrov). Nadgradnja opreme Comfort z boljšim avdiosistemom, navigacijo, električno nastavljivim voznikovim sedežem in digitalnim voznikovim zaslonom stane okroglih 20 tisočakov. Primerljivo s cenejšimi križanci segmenta B torej, čeprav s 4323 milimetri dolžine seže proti ponudbi segmenta višje.

Tako kot osnovni model ima tudi Comfort bencinski štirivaljnik z 78 kilovati moči (106 KM) in petstopenjski ročni menjalnik s pogonom na sprednji par koles. Ta najdražja različica Luxury s panoramsko streho in 360-stopinjskim sistemom kamer pa ima za 22 tisočakov drugačen pogon – litrski prisilno polnjeni trivaljnik z le kančkom več moči in uporabnejšim navorom, šeststopenjskim ročnim menjalnikom in možnostjo šeststopenjskega samodejnega za doplačilo 1500 evrov.

Kako je torej danes videti križanec segmenta B za ceno 20 tisočakov? Če začnem pri zunanji podobi, se mi ta zdi nekoliko generična in manj samozavestna v primerjavi z dražjimi križanci, kot sta Škoda Kamiq ali Volkswagen Taigo denimo, od katerih je ZS pravzaprav večji, pa vendarle ne zares cenena in povsem dostojna. Na voljo je enostaven nabor barv, in kakor vidim na cesti, je ta modra Como priljubljena.

Notranjost mi je bolj všeč ...

... in je glede na cenovno umeščenost ena boljših strani ZS. Prijetno vzdušje in oblikovanje me ne prepuščata občutku, da sem izbral cenejšo možnost, volan in materiali na armaturni plošči so prijetni na otip.

Občutno bolj prefinjeno od Dacie Duster na primer, ki je resda robustnejši avtomobil, in nič slabše od omenjene Škode Kamiq. Voznikov sedež je električno pomičen že v opremi Luxury.

Ni temeljito nastavljiv in se pri dvigovanju občutno nagne naprej, kar bi lahko motilo voznike nižje rasti, a udobje je na mestu. To pravzaprav velja za celotno kabino – spredaj je zračno, zadaj bodo vsaj na krajših poteh dobro shajali tudi odrasli, prostornina prtljažnika z visokim nakladalnim robom pa je pri 448 litrih primerljiva z Dusterjem.

Prvič sem sicer v avtomobilu doživel kombinacijo velikega zaslona na dotik in ročne klimatske naprave. Za celovito upravljanje delovanja je treba odpreti meni. Recept za glavobol. A uporabniški katastrofi so se pri MG elegantno izognili z vrstico kakovostnih stikal pod zaslonom, med katerimi sta dve rezervirani za nastavljanje jakosti pihanja in temperature.

Infozabavni sistem z 10,1-palčnim zaslonom je serijski že v osnovnem modelu. Je smiselno strukturiran ter celo preglednejši in lažji za uporabo od tistega v MG4, tudi ta pa ni prvak v odzivnosti. Zmoti me nastavitev svetlosti, ki se ne prilagaja dovolj dobro.

A kljub temu se boste v tem avtomobilu več ukvarjali s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Z motorjem nista najbolje usklajen par za mestno vožnjo. Vseh 160 njutonmetrov navora motor sicer doseže pri 1800 vrtljajih na minuto, ampak ko se mi, sodeč po zvoku motorja, zdi, da bi bil že čas prestaviti v drugo prestavo, se pogon še precej obotavlja.

Zagon potem po občutku dobi nad 2500 vrtljaji, do takrat pa je potrebnega nekaj potrpljenja. Stvar privajanja, ampak če veliko vozite v mestu, vseeno razmislite o različici Luxury, ki sicer do stotice potrebuje tri desetinke dlje. Atmosferski štirivaljnik s petstopenjskim ročnim menjalnikom v različicah Standard in Comfort vsaj na papirju ponuja manj prilagodljivosti.

Delati z ročico menjalnika, ki je sicer dolga, a ima razmeroma kratek hod, je lahkotno in dovolj tekoče. Izven naselja je potem nekoliko lažje izbrati pravo prestavo in nabirati hitrost, a ta je glede na omejene zmogljivosti vedno dragocena. Ekonomičnost ni povsem v uteho, a povprečna poraba goriva na 100 kilometrov se na daljših poteh le spusti pod osem litrov.

Preračunani kompromisi

V vožnji morda ni zares prefinjen, a tudi ne domišljav v nastavitvi podvozja, zato je ta v mestu razmeroma udobna. Tudi na račun stabilnosti, ko se zunaj naselja želim peljati nekoliko hitreje – a vse v skladu s pričakovanji. Nad vodljivostjo pa se ne morem pritoževati, čeravno pretirano pogumen vstop v zavoj pomeni kar nekaj nagibanja. Na avtocesti se solidno obnese in ni pretirano hrupen – hrup ceste je sicer glasnejši od hrupa zraka. A pozabite na hitro vključevanje na prehitevalni pas.

In ko sem že na avtocesti – od različice z električnim pogonom se sicer razlikuje tudi po opremi, še najbolj pri naboru asistenčnih sistemov. Tu je pristop pri bencinskem ZS nizkocenoven, nima namreč niti sistema za zaviranje v sili. Na področju varnosti je torej sklenjen določen kompromis. Na testu NCAP je že leta 2017 prejel 71 odstotkov za zaščito odraslih in 51 odstotkov pri zaščiti otrok. Električni ZS EV se je dve leti pozneje odrezal precej bolje, sicer pa je tudi Duster, na primer, leta 2017 prejel tri zvezdice.

Skratka, nič tako dramatičnega, česar za privlačno ceno pri tem prijetnem avtomobilu ne bi mogel izplahniti. Na koncu to sicer ostaja prvi argument za nakup, a na trgu zagotovo ne boste našli avtomobila s primerljivo ceno, v katerem bi se bolje počutili.

Preberite še: Porsche je razkril pomemben del nove Panamere

BONUS VIDEO: MG4: Je kitajski EV najboljši nakup v razredu?!