(Odvečna) teža mu ne dela prevelikih težav

V drugi generaciji je Countryman itak zrasel več, kot je bilo pričakovati, tako da je pri 4,3 metra kar težko govoriti o majhnem terencu. No, oznaka, da je kompakten, še vedno drži, sploh ko gre za Minija. In v tem kontekstu niso pri znamki ničesar spremenili – SUV je s svojimi značilnimi potezami še vedno praktičen in predvsem nenavadno prostoren avtomobil. Notranjost je poleg tega še vedno vpadljiva. V njej je zdaj pred voznikom tudi nov petpalčni digitalni zaslon, ki jasno prikazuje vse, kar je potrebno. Nič več. In na sredini je seveda za Minija značilen velik okrogel instrument (z osempalčnim zaslonom), obrobljen z LED-svetili, ki pomagajo opozarjati voznika na nevarnosti.

Testni primerek je nekako z (zgornje) sredine ponudbe – dvolitrski štirivaljnik je nastavljen tik pod 180 'konji' (pri dokaj visokih 5000 vrtljajih) in tako pri kompaktniku namiguje na resno zabavo. No, s štirikolesnim pogonom (nedvomno uporabna opcija) pa pride še osemstopenjski klasični samodejni menjalnik s pretvornikom navora (ne več sedemstopenjski dvosklopčni). To je sicer lepo in prav, sploh s stališča udobja – toda vse to potisne težo tega Minija, sploh če odkljukate še nekaj dodatne opreme, že bolj proti 1,7 tone, kar je v tem velikostnem razredu kar resna obremenitev.

Seveda prisilno polnjeni motor zmore opraviti tudi s to težo elegantno, saj ga od prožnosti kar razganja. Zdi se, da je že pod dvema tisočakoma na motorni gredi na voljo ves navor (pravzaprav že prej), toda menjalnik in teža mu tudi ob priganjanju pobereta nekaj tiste športne ostrine, nekaj tiste energičnosti, ki sem jo pričakoval od stroja s takšnimi podatki. Sicer pa je v tem primeru smiselno odkljukati tudi izbor voznih programov in seveda nadzor blažilnikov (dobrih 500 evrov). Zanimivo pri tem je, da v športnem programu menjalnik ostaja v programu D, ravno tako ESC. Vse to je treba vklopiti posebej – s tistimi retro seksi preklopnimi stikali.

Šele potem sem opazil, da je Mini iz zavoja potegnil odločneje, resneje, saj je serijski nadzor stabilnosti očitno tako občutljiv, da duši navor štirivaljnika skozi ostro pospeševanje iz zavoja. Kljub temu je menjalnik udobnejši, kot sem pričakoval (v vseh programih), teže pa tudi ni mogoče kar pomesti pod prag, čeravno čvrsto podvozje zelo dobro duši nihanje karoserije in postane gibkejše šele pri resnejših obremenitvah. Še vedno je zabavno suvati ga z neposrednim volanom med zavoji (kjer je rahlo podkrmarjen, vsaj sprva), ampak vsa ta masa je vedno prisotna.

Praktičen in uporaben avtomobilček, če iščete ob tem nekaj (premijsko) drugačnega, kar Mini zagotovo je. Dodajte še dobro uravnoteženo vozno dinamiko in ... In imate Countrymana, pri katerem vam veselje lahko skazi le končna številka na računu.