Test: Nissan Juke HEV 143 N-Sport – Vrednost barvne lestvice

Druga generacija Nissana Juke je v sredini življenjskega cikla in zato je skoraj samo po sebi umevno, da so ga predali v roke lepotnim kirurgom, ki so mu osvežili podobo ter inženirjem, ki so poskrbeli za tehnološke posodobitve, da bi se simpatični križanec lahko đe naprej kosal z mlajšimi tekmeci.

Lov na nove kupce

Pravzaprav bi težko našli še kakšen tovrstni avtomobil s tolikšno količino šminke kot je Juke s paketom opreme N Sport, ki med drugim prinaša živo rumeni odtenek karoserije, črno streho, 19-palčna platišča, vrsto posebnosti v notranjosti in ne nazadnje tudi hibridni pogon. Verjamem, da je med zainteresiranimi kupci kar nekaj takih, ki so že imeli opravka s prvo generacijo tega avtomobila, ki je bil v prvotni podobi še bolj ekstravaganten kot zdajšnji. Seveda pa je povsem jasno, da pri Nissanu prav s tem modelom »lovijo« nove, predvsem mlajše kupce in zdi se mi, da je všeč tudi ali predvsem ženski vozniški publiki.

Zunanje spremembe ob osvežitvi  so tako minimalne, da se težko opazijo ne samo na prvi, ampak tudi na drugi pogled, zato je osrednja točka pravzaprav rumena barva, ki je namenjena izpostavljanju paketa N-Sport. Rumeno črna barvna kombinatorika se nadaljuje tudi v notranjosti, kjer monotonost črnine razbijajo rumene obrobe na vrhu sedežev in nad instrumentno ploščo.

Zmerna digitalizacija

Za informacijsko komunikacijski odnos z avtomobilom in njegovimi sistemi skrbi 12,3-palčni zaslon na dotik, ki je rahlo obrnjen proti vozniku, z jasnejšimi vmesniki, bolj intuitivnim upravljanjem in izboljšanim glasovnim upravljanjem. Na začetnem zaslonu  je mogoče nastaviti priročne bližnjice za neposreden dostop do najbolj pogosto uporabljenih funkcij,  za nameček pa sistem omogoča  tudi predvajanje video vsebin s pametnega telefona na prek vhoda USB, ko avtomobil miruje.

Vozniku je prepuščeno, da se lahko nekoliko poigra z grafiko merilnikov na instrumentariju, lahko se odloči za običajno postavitev s parom okroglih številčnic, ali  moderno digitalizirano, ki na  sredinskem prostoru na primer omogoča prikaz zemljevida navigacijskega sistema v velikem formatu.

Poleg tega je Juke sedaj opremljen s predpisanimi varnostnimi sistemi kot so opozorila o zapustitvi voznega pasu, na kateraevoznika opozorijo vibracije ali upor v volanu, ter opozorila o nepazljivosti voznika in o prekoračitvi hitrosti, ki najedajo voznikovo potrpežljivost z opozorilnimi zvoki.

Kljub vsej varnostni dobronamernosti teh voznikov pomočnikov, so tudi v tem avtomobilu zoprno vsiljivi, a na srečo na srečo jih je z s predhodni nastavitvami in potem samo z dvema pritiskoma stikala na volanu, mogoče utišati, še preden postanejo neznosni.

Varčno s hibridom

No, kdor je pričakoval, da bodo pri Nissanu za svojega najmanjšega križanca predstavili kakšno pogonsko novost, je pričakoval zaman. Juke ima tudi po prenovi zgolj dve pogonski možnosti, 1,0-litrski bencinski trivaljnik, ki deluje s podporo prisilnega vpihovanja zraka in hibridni sklop, ki ga sestavljata 1,6-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik in elektromotor.

Takšna kombinacija bencina in elektrike se vrti tudi v treh Renaultovih modelih; zanimivo je, da je bencinski motor razmeroma skromne zmogljivosti, saj prispeva le 67 kilovatov (94 KM), medtem ko ima elektromotor 36 kilovatov moči in v seštevku to pomeni 105 kilovatov (143 KM).

Vožnja  s tem hibridnim sklopom je večinoma gladka in pri tem razmeroma dobro sodeluje tudi samodejni dvosklopčni menjalnik, čeprav odzivnost ni njegova najboljša lastnost. Zato se je treba sprijazniti z občasnimi, a ne pretirano grobimi sunki ob speljevanju in, kar je še bolj moteče, na nerazumno prestavljanje navzdol pri popuščanju stopalke za pli, kar bencinski motor prisili v višje vrtljaje, namesto, da bi mu nadzorna elektronika dovolila umirjenost.

Športnost in manj udobja

Dobra lastnost hibridnega pogona je seveda nižja poraba goriva. V povprečju je na našem normnem krogu Juke porabil 6,4 litra bencina na 100 kilometrov, pri odločnejšem priganjanju se bencinska žeja povzpne na 7 litrov, najnižja pa je v mestnih vožnjah, kjer je najbolj izdatna pomoč elektromotorja.

Juke kljub temu, da je križanec, rad pokaže tudi nekaj športnegaa karakterja in voznika  kar vabi k hitremu tempu v ovinkih in ostrejšemu zaviranju. Ok, vse to gre, vendar, če so poleg voznika v avtomobilu še drugi potniki, nad takšnim početjem ne bodo navdušeni. Kajti Juke ima raje gladko vožnjo in asfalt brez grbin, saj je je poskakovanja preko njih hitro preveč … poleg tega potniško udobje skazijo tudi19-palčna platišča, ki so del serijske opreme N-Sport.

In ker se vse bolj ali manj začne in konča pri denarju, je treba vedeti, da tako okrašeni in obogateni Juke cenovno občutno prekaša osnovno izvedbo, zanj je namreč treba odšteti 34.200 evrov.