Test: Nissan Qashqai 1.6 dCi 130 Tekna

Takrat je bil (v tem velikostnem in cenovnem razredu) nekaj novega, vmesni člen med kombilimuzino in dotedanjim vmesnim členom, mehkim terencem oziroma SUV-om. In čeprav je bil malo nedodelan, malo plastičen, je bil uspešen – ker je imel zelo malo, če sploh kaj, konkurence. Pri Nissanu so dobro ocenili, koliko bo dovolj za uspeh, in Carlos Ghosn je takrat samozavestno napovedal: »Qashqai bo glavni nosilec rasti prodaje Nissana v Evropi.« In ni se zmotil.

Ampak razred se je v letih krepil in pri Nissanu so pripravili novo generacijo. Ker je konkurenca močna, so vedeli, da tokrat ne bo šlo tako zlahka – in zato je Qashqai zdaj bolj odrasel, možat, oblikovno učinkovit in opazen, skratka daje vtis, da je bolj premijski. Ostrejše linije in manj zaobljenih potez dajo tudi navzven vedeti, da se je šaljivi kaškaj zresnil. Poba je postal možak (Juke pa seveda ostaja navihani najstnik).

Da so obliko prilagodili trenutnim oblikovalskim smernicam znamke, je seveda razumljivo, s tem pa so obenem poskrbeli, da je Qashqai zdaj videti bolj možato in tudi bolj kompaktno ter da daje vtis dražjega avtomobila, kot je v resnici. Tale testni bi bil, če bi imel še štirikolesni pogon in samodejni menjalnik, najdražji možen Qashqai. Ampak: večina kupcev tako in tako ne poseže po štirikolesnem pogonu in samodejnem menjalniku. Imajo pa radi veliko opreme in oznaka Tekna pomeni, da te res ne manjka.

Velik, sedempalčni barvni zaslon, občutljiv za dotik (in manjši, a še vedno visokoločljivostni LCD-zaslon med merilniki), popolnoma LED-žarometi, pametni ključ, kamere za panoramski pogled okoli vozila, samodejne dolge luči, prepoznavanje prometnih znakov – na seznamu serijske opreme različice Tekna je kup opreme, ki pri marsikateri znamki spada daleč na seznam doplačilne opreme. Če k temu dodamo še paket Driver Assist, s katerim je bil opremljen testni Qashqai, je varnostna slika popolna, saj ta doda še sistem za nadzor mrtvih kotov, za opozarjanje na premikajoče se predmete in nadzor pozornosti voznika. Pa še samodejno parkiranje, in seznam je (za ta avtomobilski razred) skoraj popoln. Doplačilo za ta paket je zmernih 550 evrov, žal pa si ga lahko omislite le v kombinaciji z najbogatejšim paketom opreme Tekna.

In v praksi? Luči so odlične, parkirna asistenca dovolj učinkovita, opozarjanje na možnost naleta pa preveč občutljivo in živčno, zato piskanja tudi med običajno mestno vožnjo ne manjka.

Počutje v kabini odseva dejstvo, da je bil testni Qashqai po opremi skoraj na vrhu lestvice. Uporabljeni materiali delujejo kakovostno (vključno s kombinacijo usnja in alkantare na sedežih, kar spada v doplačilni paket Style), panoramsko strešno okno daje v notranjosti občutek še večje zračnosti in prostornosti, poteze armaturne plošče in sredinske konzole so prijazne do očesa in počutja. Seveda bi bilo nelogično pričakovati, da je Qashqaieva notranjost na enaki ravni kot podobni avtomobili iz premijskega segmenta, a v resnici od njih ne odstopa tako zelo, kot bi morda pričakovali.

Čeprav Qashqai v primerjavi s predhodnikom ni veliko zrasel (le za dober centimeter pri medosju in malce več pri skupni dolžini), daje na zadnji klopi vtis, da je tam prostornejši. Delno k temu občutku pripomore tudi dejstvo, da je vzdolžni pomik prednjih sedežev malce prekratek za najvišje voznike (kar je tipičen trik japonskih proizvajalcev), nekaj pa seveda boljša izraba prostora. Podobno je tudi v prtljažniku: ta je dovolj velik, a spet ne odstopa od navad v razredu. Odlagalnih površin je dovolj, k čemur pripomore tudi električna parkirna zavora.

Qashqai je seveda, kot je pri sodobnih avtomobilih v navadi, nastal na eni od koncernskih platform – deli si jo z lepim kupčkom avtomobilov, od Megana do prihajajočega X-Traila. To seveda pomeni tudi to, da je tudi motor, ki je poganjal testnega, eden od koncernskih motorjev – natančneje novi, 1,6-litrski turbodizel.

Qashqai ni prvi avtomobil, v katerem smo ga preizkusili – na testu smo ga imeli že v Meganu in takrat smo pohvalili njegovo živahnost, pograjali pa porabo. V Qashqaiu je ravno nasprotno: o tem, da ima deklariranih 130 'konjev', sicer ne dvomimo, saj so izmerjene zmogljivosti dovolj blizu tovarniških, ampak v vsakdanji vožnji motor deluje rahlo zaspano. Glede na to, da Qashqai ne tehta skoraj nič več od Megana, so se Nissanovi inženirji verjetno malce poigrali z nastavitvami elektronike.

Tak Qashqai tako ni športnik, ampak resnici na ljubo: tega od njega nihče niti ne pričakuje (če pa že, naj pač počaka na kakšno različico Nismo), za vsakdanjo uporabo pa je njegova majhna poraba precej bolj pomembna. Škoda je le, da na avtocesti ni malce bolj živahen.

Podvozje? Ravno prav trdo, da se avtomobil ne nagiba preveč, a še dovolj mehko, da kljub nizkopresečnim gumam (serijska platišča pri opremi Tekna so kar 19-palčna, kar velja upoštevati zaradi cene novih kompletov gum) udarce z vegastih slovenskih cest blaži dovolj dobro. Na zadnji klopi je tresljajev malce več, a dovolj malo, da od potnikov ne bi smeli slišati pritožb. Da ima avtomobil le prednji pogon (kot do zdaj lahko tudi pri novem Qashqaiu pričakujemo, da bo delež štirikolesno gnanih avtomobilov ostal manjšinski), Qashqai izda le pri bolj grobem speljevanju na malo bolj gladki podlagi – takrat se, še zlasti če avtomobil ob tem zavija, na primer pri speljevanju v križišču, notranje kolo zavrti v prazno precej sunkovito (kar je pač posledica dizelskega navora) in z rahlim poskakovanjem. A ESP je v takih primerih odločen in v veliki večini primerov voznik (če nima trmasto težke desne noge) ne bo začutil ničesar, razen morda kakega sunka na volanu. Ta je sicer ravno prav neposreden in ponuja dovolj povratnih informacij, seveda po standardih križancev ali SUV-ov, in ne na način, kakršnega bi na primer pričakovali od športne limuzine.

Enaintrideset tisočakov (približno toliko stane tak Qashqai po ceniku) seveda ni malo denarja, še posebej ne za ne prevelikega križanca brez štirikolesnega pogona, a po drugi strani je treba priznati, da tak Qashqai za svoj denar, tako pri počutju kot pri opremi, ponuja veliko. Seveda si lahko omislite tudi takšnega za pol manj denarja (1.6 16V Basic z rednim akcijskim popustom), a potem pozabite na udobje in ugodje, ki ga zmore ponuditi katera od dražjih različic.

Koliko stane v EUR

Dodatna oprema testnega vozila:

Kovinska barva    500

Paket Driver Assist    550

Paket Style    400

Besedilo: Dušan Lukič