Test: Opel Corsa 1.2 Turbo EleganceFrancoski geni, nemški slog

Nova Oplova Corsa je tehnične gene sicer povzela pri (novem) lastniku, koncernu PSA, toda na srečo je model ostal Oplovsko samosvoj, vozno zanimiv in prostorsko uporaben.

Francoski geni, nemški slog (foto: Opel) Opel
30. 4. 2020

Zanimivo je bilo slišati, da so pri Oplu pravzaprav Corso že zaključevali, ko so novi lastniki ponudili svoje znanje pri izdelavi majhnih modelov. Seveda si lahko mislim, da inženirji niso skakali v zrak od veselja, ko so morali na vrat na nos začeti znova. Ampak ker so – predvidevam – skozi zgodovino sodelovanj (saj poznate dolgoletno povezavo z GM-om pa Fiatom, Suzukijem …) vajeni prevzemanja tehnologije in prilagajanja teh svojim standardom, jim je v rekordnem času uspelo tudi pri novi Corsi. Kar je seveda še toliko bolj pomembno, ker je Corsa pač Corsa – eden od stebrov uspešnosti in prepoznavnosti Opla. Prav zato je tudi pod taktirko PSA-ja in z njihovo tehnologijo zadnja, že šesta generacija še vedno dovolj samosvoja in posebna. Oplov­ska v vseh pogledih.

Zagotovo je nova platforma CMP (na kateri počiva tudi 208) sodobna in predvsem univerzalna, hkrati pa precej lažja od predhodnice. Morda tudi opuščena ni bila slaba, ampak če bi ostali pri originalni, bi si seveda odvzeli vse možnosti nadaljnjega skupnega (hitrejšega in cenejšega) razvoja, dostopa do motorjev in predvsem elektrifikacije. Pravilna odločitev torej. Spreten avtomobilski pakt to torej omogoča, tako z darežljivo medosno razdaljo, spretno notranjo ureditvijo, kompaktnimi merami in tehniko, ki je v osnovi sicer res francoska, ampak z dovolj nemške in Oplu lastne temeljitosti.

Corsa še vedno ponuja nekaj hudomušne pobalinskosti zadka ob hitrem popuščanju pedala za plin sredi zavoja.

Z dobrimi štirimi metri je Corsa zdaj že približno tam, kjer je bila recimo Astra F, zato je tudi notranjost prostorna, zračna in enostavno dostopna, ker je na voljo samo s petimi vrati. In dodelano notranjostjo, kjer je še vedno jasno, da sedim v Oplu – kljub sodobnim prijemom, spretno oblikovano instrumentno in armaturno ploščo in desetpalčnim zaslonom info-zabavnega sistema. Ki ima še vedno kar nekaj klasičnih stikal bližnjic. Osebno mi je to všeč, predvidevam, da nisem edini. Zdaj ponujajo tudi digitalne merilnike pred voznikovimi očmi.

No, tu pa se mi le zdi, da so uporabili bližnjico ali pa je zmanjkalo časa za razvoj digitalnih prikazov, saj ni mogoče priklicati na primer niti podobe klasičnih merilnikov. Moj nasvet – ostanite pri klasični analogni izvedbi, s katero ni prav nič narobe. Ampak to je čisto zares tudi edina zamera hišnim oblikovalcem, saj so glede ergonomije notran­josti vse ostalo naredili z odliko. Tudi (ali predvsem) z obliko in položajem sedežev, ki na najboljši možni način sporočajo namen nove Corse – dinamičnost in udobje v enem. Kompromis torej, ki redko uspe. Tu in tam pa vendarle …

Udobno se je torej mogoče namestiti v njih (celo tri centimetre nižje so postavljeni), z zelo spodobno bočno in učinkovito ledveno oporo, da je mogoče udobno sedeti za po višini in globini izdatno nastavljivim volanskim obročem. Kar je seveda nujno za bolj angažirano vožnjo, o kateri pri Oplu tudi tako radi govorijo. Pri mehaniki sicer nikar ne pričakujte revolucionarnih rešitev – McPhersonovo vpetje spredaj in poltoga prema s torzijskim drogom zadaj. Prepričljiva, učinkovita in klasična rešitev v tem razredu, kjer pa seveda pridejo do izraza drobne rešitve in predvsem čas, ki ga je treba vložiti v nastavitve. Priznam – očitno so pri Oplu dovolj resno zagrabili in blažilnike, vzmeti in stabilizatorja nastavili tako sprejemljivo in homogeno, kot je to pač mogoče. Corsa je na cesti tako prepričljiv avto, saj ubogljivo zavija, prednja os sledi namišljeni liniji, pri tem pa je tudi karoserija mirna in dobro podprta. Vsaj v veliki večini primerov, razen pri pretiravanju, ko je nihanja nekaj več in se karoserija opazno 'obesi' na znanja kolesa. Predvsem pa sem imel med vožnjo vedno tisti pozitivni občutek, da je vedno vse pod nadzorom, da avto gre natanko tja, kamor želi voznik.

Poleg običajnih parametrov, ki jih nadzorujejo vozni programi, boste zaman iskali podvozje, saj prilagodljivih blažilcev pač ni na voljo.

Dolgočasno? Niti ne, saj Corsa še vedno ponuja nekaj hudomušne pobalinskosti zadka ob hitrem popuščanju pedala za plin sredi zavoja … Zanimivo – tudi volanski mehanizem (z elektromehanskim servom) čisto spodobno komunicira z voznikom, njegova podpora je dobro umerjena, ampak v športnem načinu (če je ta na voljo) še kanček bolj. No, pri možnosti izbire voznih programov seveda ne gre za resne razlike, ampak pri testnem primerku z močjo motorja 74 kW (100 KM) je vendarle največ odzivnosti in odločnosti v športnem načinu, čeprav so razlike majhne. Ah in še to – poleg običajnih parametrov, ki jih nadzoruje, boste zaman iskali podvozje, saj prilagodljivih blažilcev pač ni na voljo.

Trivaljnik s 100 'konji' je torej nekakšna srednja izbira med ponujenimi, ampak po kar nekaj prevoženih kilometrih bi rekel, da je razlika med najmočnejšo verzijo s 130 KM in preskušeno pravzaprav majhna. Sicer sem z najmočnejšim prevozil le nekaj deset kilometrov na predstavitvi, ampak v spodnjem in srednjem območju vrtljajev je razlika majhna, tudi testni primerek pa odlikujeta predvsem izredna prožnost in voljnost že od dizelsko nizkih vrtljajev in potem prijazna uporabnost v širokem pasu navora. Za nekaj odločnosti je treba sicer zavrteti motorček prek oznake 3.500, ampak to potem ravno tako odločno dvigne porabo. Z menjalnikom oziroma izbranimi razmerji sodeluje dobro, za vožnjo čim bliže ugodnemu navoru pa je treba najprej precej segati po ročki (hodi sicer niso kratki, ampak zato lahkotni in natančni), ko pa motorna gred preseže 1500 vrtljajev, je skoraj vseeno, v kateri prestavi je, saj vedno ubogljivo, čeprav zložno vleče in vleče …

Zagotovo in odgovorno – eden boljših Oplov zadnje čase, s čimer je jasno tudi, da mu nekaj francoske tehnike, ki so jo nemški inženirji spretno zapakirali v Oplov koncept, ni prav nič škodilo. In ko rečem eden boljših Oplov, lahko mirno zatrdim še, da je tudi eden boljših primerkov v tem razredu. No, ni sicer najcenejši, zato pa dobro založen z opremo, tudi varnostno. In še: slaba dva tisočaka za odličen samodejni menjalnik se mi zdi dobro naložen denar, morda celo bolj kot paket GS-Line.

Opel Corsa 1.2 Turbo Elegance (2020)

Osnovni podatki

Prodaja: Opel Southeast Europe d.o.o.
Cena testnega modela: 22.735 EUR €
Cena osnovnega modela s popusti: 15.990 EUR €
Cena testnega modela s popusti: 21.235 EUR €
Moč: 74kW (100 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 10,2 s
Največja hitrost: 188 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 4,2-4,3l/100km
Garancija: Dve leti splošnega jamstva brez omejitve kilometrov, 2 leti jamstva za originalne dele in opremo Opel, 12 let jamstva na prerjavenje, mobilna garancija, 2 leti opcijskega podaljšanega jamstva. 
Sistematični pregled na 20.000 km / 12

Stroški (do 100.000 prevoženih kilometrov oz. pet let)

Redni servisi, delo, material: 1.110 €
Gorivo: 6.620 €
Gume (1) 856 €
Izguba vrednosti (v 5 letih): 14.100 €
Obvezno zavarovanje: 2.675 €
KASKO ZAVAROVANJE (+B,K), AO, AO+ 4.185 €
Izračunajte strošek zavarovanja avtomobila
Skupaj 29.586 € (strošek na km: 0,30 €)

Tehnični podatki

Motor: 3-valjni – 4-taktni – vrstni – turbobencinski – nameščen spredaj prečno – vrtina in gib 75 × 90,5 mm – gibna prostornina 1.199 cm3 – kompresija 10,5 : 1 – največja moč 74 kW (100 KM) pri 5.500/min – srednja hitrost bata pri največji moči 16,6 m/s – specifična moč 61,7 kW/l (83,9 KM/l) – največji navor 205 Nm pri 1.750/min – 2 odmični gredi v glavi (jermen) – po 4 ventili na valj – vbrizg goriva po sistemu skupnega voda – turbopuhalo na izpušne pline – hladilnik polnilnega zraka.
Prenos moči: motor poganja prednji kolesi – 6-stopenjski ročni menjalnik – prestavna razmerja I. 3,769; II. 1,955; III. 1,281; IV. 0,973; V. 0,778; VI. 0,642 – diferencial 3,798 – platišča 7,0 J × 17 – gume 205/45 R 17 V, kotalni obseg 1,86 m.
Zmogljivost: največja hitrost 188 km/h – pospešek 0–100 km/h 9,9 s – povprečna poraba goriva (ECE) 4,2–4,3 l/100 km, izpust CO2 96–98 g/km.
Voz in obese: kombilimuzina – 5 vrat, 5 sedežev – samonosna karoserija – spredaj posamične obese, vijačne vzmeti, trikraka prečna vodila, stabilizator – zadaj poltoga prema, vijačne vzmeti, stabilizator – zavore spredaj kolutne (prisilno hlajene), zadaj kolutne, ABS, ročna zavora na zadnji kolesi– volan z zobato letvijo, električni servo, 2,7 zasuka med skrajnima točkama.
Mase: prazno vozilo 1.165 kg – dovoljena skupna masa 1.620 kg – dovoljena masa prikolice z zavoro: 1.200 kg, brez zavore: 580 kg – dovoljena obremenitev strehe: 80 kg
Zunanje mere: dolžina 4.060 mm – širina 1.765 mm, z ogledali 1.960 mm – višina 1.433 mm – medosna razdalja 2.538 mm – kolotek spredaj 1.489 mm – zadaj 1.488 mm – rajdni krog 10,5 m.
Notranje mere: vzdolžnica spredaj 840–1.050 mm, zadaj 580–810 mm – širina spredaj 1.380 mm, zadaj 1.400 mm – višina nad glavo spredaj 870–960 mm, zadaj 900 mm – dolžina sedalnega dela prednji sedež 510–570 mm, zadnji sedež 480 mm – premer volanskega obroča 370 mm – posoda za gorivo 44 l.
Prtljažnik: 309 l

Naše meritve

Okoliščine meritev: T = 5°C / p = 1.028 mbar / rel. vl. = 56 % / Gume: Dunlop SP Winter Sport 4D 205/45 R 17 V / stanje kilometrskega števca: 2.791 km 
Pospešek 0-100km: 10,2s
402m z mesta: 17,0s ( 133km/h)
Prožnost 50-90km/h: 9,0/15,4s ((IV./V.))
Prožnost 80-120km/h: 11,2/22,1s ((V./VI.))
Največja hitrost: 188km/h (VI.)
Poraba na normnem krogu: 5,1 l/100km
Zavorna pot pri 130km/h: 64,7m
Zavorna pot pri 100km/h: 39,2m
AM meja: 40,0m
Trušč pri 90km/h v 6. prestavi 59dB
Trušč pri 130km/h v 6. prestavi 64dB
Ocena skupaj (451/600)
  • Šesta generacija Opel Corse se ponaša z dobrimi voznimi lastnostmi, dobrimi in učinkovitimi motorji ter napredno digitalizacijo voznikovega okolja. Čeprav dosti zaslug za vse to nosi platforma koncerna PSA, je Corsa še zmeraj dovolj “Oplovska”, da v sebi nosi nekaj nemškega značaja. 

  • Kabina in prtljažnik (74/110)

    Predvsem je Corsa zdaj bolj homogen, udoben in prostoren avtomobil, ki je končno tudi zabaven med zavoji.

  • Udobje (90 /115)

    Kombinacija umerjenga in usklajenega podvozja, prostornosti, dobrih sedežev in ergonomije je osnova za zelo spodobno udobje.

  • Pogonski sklop (60 /80)

    Trivaljnik je pojem prožnosti, ročni menjalnik neka srednja vrednost, ampak 74 kW povsem dovolj za lagodno premikanje.

  • Vozne lastnosti (78 /100)

    Cela zasnova se je premaknila v smer boljše vozne dinamike, celota je sicer še vedno kompromis, vendar spretno zasnovan.

  • Varnost (91/115)

    Asistenčni sistemi so tu, cel kup serijsko, še nekaj jih prihaja. Vključno z aktivno varnostjo (matrični žarometi) pomenit to visoko raven.

  • Ekonomičnost in okolje (58 /80)

    Zelo spodobna poraba, ki pa lahko tudi niha - ampak to pri prstornisnko majhnih trivaljnikih ni nič novega.

AM ocena: 4/5
Hvalimo in grajamo
zgledna ergonomija
usklajeno delovanje podvozja
prožnost motorja
cena
manjka popolna samodejnost klimatske naprave
videz digitalizirane instrumentne plošče

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri