TEST: Peugeot 2008 GT 1.2 PureTech 130 EAT8 - Levji kralj

Za celovito prenovo oziroma generacijsko zamenjavo je bilo še prezgodaj, zato so bili osvežitveni posegi bolj uskladitev s podobo ostalih modelov. To torej pomeni, da so zunanje spremembe najbolj opazne na sprednjem delu, kjer ima levček zdaj agresivnejšo masko hladilnika z novim logotipom, zraven pa še rahlo spremenjene žaromete in dnevne luči, ki z razporeditvijo nakazujejo obliko levjih krempljev.

No, že kar takoj priznam, da mi je v celotni družini Peugeotovih križancev oblikovno najbolj pri srcu prav 2008, saj se z rahlo robato podobo v največji meri spogleduje s športnimi terenci, hkrati pa je dovolj prikupen, da zna zlesti pod kožo tudi ženskemu delu vozniške publike in nekoliko starejšim, bolje rečeno, zrelejšim voznikom.

Samosvoje in ne po okusu vseh

No, povsem drugače pa je v notranjosti, ki s samosvojo zasnovo visoko privzdignjenih digitalnih merilnikov in nizko spuščenega majhnega volanskega obroča, ki niti ni povsem okrogel, navdušuje predvsem mlajše in tehnološko bolj svobodomiselne voznike. Pri Peugeotu so nad svojim izumom imenovanim i-cockpit neznansko vzneseni, sam pa se nikakor (v nobenem Peugeotovem modelu) ne morem sprijazniti z volanom skoraj med nogama in merilniki, ki mi omejujejo pogled na cesto.

Skratka v tem avtomobilu se nikakor nisem mogel namestiti tako, da ne bi večkrat izvajal popravkov nastavitev sedeža in volana. Delno tudi zato, ker v sicer razmeroma prostorni potniški kabini, širino voznikovega prostora omejuje masivna sredinska konzola.

Nič ne rečem, estetska podoba armaturne plošče in grafika digitalnih merilnikov ter posodobljenega osrednjega komunikacijskega zaslona zapuščajo odličen vtis, sistem je dovolj hitro odziven in v dobršni meri »človeški«. In k sreči so se notranji arhitekti odločili za ohranitev nekaterih ključnih stikal v mehanski izvedbi, med drugim za osnovne nastavitve klimatizacije in odroševanja stekel.

Prostor za potnike na zadnji klopi je solidno odmerjen, kolikor je pač v tej velikostni kategoriji lahko. Prtljažnik z osnovnimi 434 litri je lahko skoraj za vzor v tem razredu in brez težav sprejme prtljago povprečne in ne pretirano zahtevne družine.

Več kot le povprečna voznost

Več kot le povprečje pa lahko Peugeot 2008 ponudi pri voznih lastnostih. 1,2-litrski trivaljnik s 96 kilovati (130KM), ki deluje z »respiratorno« podporo turbinskega polnilnika je z vrha bencinske ponudbe in s 1.180 kilogramov težkim ter 4,3 metra dolgim avtomobilom nima prav nič težkega dela. Navorna krivulja z 230 Nm doseže vrh že pri 1.750 vrtljajih, kar obeta dobršno mero živahnosti. Z izjemo nekoliko grobega sunka pri speljevanju, motor vzorno sodeluje z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom.

Ta prestavlja izjemno gladko, medtem ko trivaljnik pri višjih vrtljajih nekoliko preveč glasno oznanja svoje delo. Posebne vzornosti pri porabi ta pogonski stroj ne izkaže, povprečna poraba 7,1 litra bencina na 100 kilometrov je namreč kar visoko nad tovarniškim podatkom.

 Med vožnjo po ovinkastih podeželskih cestah sem pogrešal natančnejšo odzivnost volana, saj sem imel vse čas občutek, da sprednji in zadnji del skušata neusklajeno siliti vsak po svoje, a vendar se ne zgodi nič takega.

Blage spremembe pri nastavitvah podvozja so šle v smer boljše vozne dinamike, ob tem  potniško udobje ostaja solidno, le na  krajših grbinah ga nekoliko zmoti rahlo pregrobo odzivanje.

Ob vsem tem je bil Peugeot 2008 že doslej prodajna uspešnica in kot kaže bo svoj položaj levjega princa po prenovi še utrdil. Čeprav s ceno 26.300 evrov za izvedbo z  najmočnejšim bencinskim motorjem in najbolj žlahtno opremo GT, ni najcenejši med precej številnimi tekmeci.

Preberite še:

• Audi Q8 50 TDI S Line - Ta mogočen hrumeči dizel še vedno vznemirljivo poboža užesa ...