Test: Peugeot 3008 – Je dovolj zrel za odločilen preboj?

Peugeotovi stilisti v zadnjem času kažejo precej več drznosti pri oblikovanju zunanjosti novih modelov in med vsemi je najbolj izrazit prav 3008, ki je tako postal nekakšen postavljalec oblikovnih smernic francoske avtomobilske hiše.

In čeprav ne gre za revolucionarni preobrat, je novi 3008 pecej drugačen od predhodnika, kar se na sprednjem delu kaže z ostrejšim videzom maske hladilnika, žarometov in dnevnih luči, slednje so v obliki levjih krempljev.

Kupejevski zadek: estetika proti uporabnosti

Še bolj agresiven je zadnji del tega družinskega križanca, ki je prirezan povsem v kupejevskem slogu, še dodatno mero dinamike pa prispevajo visoko nameščene luči, ki seveda žarijo s svetilnimi diodami. Toda kupejevski zadek žal ne pomeni samo učinka za poglede, ampak tudi nekoliko več utesnjenosti v notranjosti.

Pri Peugeotu se namreč niso dali zapeljati skušnjavi podaljševanja karoserije in novi 3008 je skoraj v celoti ostal  v merah predhodnika. To pomeni 4,54 metra dolžine, kar se sliši precej obetavno, vendar je potnikom na zadnji klopi namenjenega manj prostora kot bi ga lahko bilo v tako velikem avtomobilu.

Potniška kabina je ambientalno prijetna, materiali notranjih oblog iz kakovostnih materialov in tudi pri izdelavni ni zaznati površnosti. Pač pa sem se ponovno težko sprijaznil s Peugeotovim tako imenovanim i-cockpitom, pri katerem proizvajalec kljub številnim kritikam še naprej trmasto vztraja.

Arhitektura ni po vsesh okusih

Torej, za tiste, ki ne vedo: gre za koncept arhitekture voznikovega delovnega prostora z visoko dvignjenim zaslonom za merilnike in nizko nameščenim volanskim obročem, zaradi česar je nekoliko težje najti ustrezen položaj v smislu dobrega pregleda skozi vetrobransko steklo in ustrezne višine za vrtenje volana.

Res je, da je v novem Peugeotu 3008 vse nekoliko drugače, najbolj vpadljiv je velik 21-palčni  zaslon z odlično grafiko, ki povezuje instrumentarij z merilniki in komunikacijski sistem v celoto, a bi se težko strinjal, da to kaj bistveno olajšuje voznikovo delo. So pa zato snovalci spodaj namestili vrstico z digitalnimi stikali za osnovne izbirnike, za klimatizacijo, medije, navigacijo in nastavitev zrcaljenja vsebin iz pametnega telefona.

To je droben obliž na izpad mehanskih stikal za uravnavanje ključnih funkcij in sistemov. Hkrati pa se zdi, da je notranja arhitektura bolj podrejena estetiki kot uporabnosti. No, z vidika uporabnosti je prtljažni prostor naklonjen družinskim potovanjem ali počitnicam. V osnovi gre namreč vanj 520, s podrtimi naslonjali pa 1480 litrov prostora za prtljago ali tovor.

Korektnost in skoraj nič več kot to

Z menjavo generacij ima 3008 več pogonskih možnosti,  poleg solističnega bencinskega motorja in priključnega hibrida sta tu še baterijsko električna in hibridna izvedba, ki je bila tudi predmet tokratne preizkušnje. Ta pogonski sklop sestavljata že nekoliko zlajnani 1,2-litrski bencinski trivaljnik, ki ima respiratorno pomoč turbinskega polnilnika in  48-voltni sistem z elektromotorjem, v katerega je integriran tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, in z majhno baterijo.

S tem pogonskim sklopom tudi pri francoskem levu skušajo dokazati, da ni več potrebe po dizelskem motorju. Res je bencinski pogonski stroj je tišji in manj treso, mirna vožnja pa pride do izraza predvsem takrat, ko vajeti v celoti prevzame električni del pogonskega sklopa.

Zmogljivosti samo potrjujejo, da bi se 3008 bolje podal kakšen bolj energičen motor, kajti za pospeševanje z mesta do 100 kilometrov na uro je potrebnih 10,2 sekunde, medtem ko pri speljevanju in pospeševanju deluje razmeroma uglajeno. Tudi, tako kot pri vsakem tovrstnem avtomobilu, se bencinski motor pogosto ustavi ob popuščanju  plina, in takrat nastaja energija, ki se skladišči v bateriji.

Z uporabo te energije motor ponudi kratko, a koristno pomoč, ko ga voznik pri nizkih vrtljajih obremeni do konca, in delno zapolni vrzel, kjer bi bila sicer tako imenovana turbo luknja. Prestavljanje in preklapljanje med bencinskim motorjem in elektromotorjem potekata vzorno gladko, prestavljanje menjalnika z dvojno sklopko, ki ima celo obvolanski ročici pa je občasno nekoliko preveč sunkovito in za odtenek prepozno.

Tudi pri porabi bencina ta Peugeotov model ni za vzor; 6,7 litra na 100 kilometrov sicer ni v nebo štrleča poraba in verjetno je mogoče z zmerno vožnjo prihraniti še kakšno kapljo, a spet sem mnenja, da bi bila bencinska žeja pri kakšnem tehnološko novejšem in bolj energičnem motorju (štirivaljnik bi bil verjetno pravi balzam), nekoliko nižja.  

Lahko bi bilo še kaj več

Vozna dinamika je nekako primerna križancu z višje nataknjeno karoserijo, kar pomeni, da avtomobil in potniki niso najbolj srečni med dinamičnim vijuganjem po podeželski cesti. V ovinkih se zdi, da avtomobilu manjka samozavesti, volan je hiter in dobro uravnotežen, zato je vodljivost načelno natančna.

Vsekakor pa bi se želel od volana natančnejše povratne informacije o stiku koles s podlago, še zlasti ko začne oprijem nekoliko popuščati.  natančno postaviti na cesto. Vendar pa je povratnih informacij skozi volan zelo malo, tudi ko oprijem na koncu popusti. In potem je tu še večni kompromis nastavitve vzmetenja med lego na cesti in udobjem, kjer se Peugeot 3008 na grbinasti cesti zaznavno ziblje, kar še poveča občutek nemirnosti. Udobje rahlo trpi dokler pod kolesi ni gladkega asfalta.

Je 3008 torej sposoben podobo francoskega leva spraviti navzgor po prodajni lestvici v razredu, kjer vlada huda konkurenčna tekma. Odgovor je v večini pritrdilen, avtomobil je vizualno atraktiven, uporabno prostoren, zmerno dinamičen in razmeroma primerno cenovno umeščen.