Novi favorit v razredu

S Capturjem so pri Renaultu že ob prvem rodu uspešno predstavili novo zasnovo. Pravzaprav je pred Capturjem na trgu s podobnimi izhodišči bil le Nissanov Juke, avtomobil, katerega zunanjost je močno razdvajala. Pri Renaultu niso naredili takšne 'napake', všečna oblika je bila zagotovo eden od najpomembnejših razlogov za nakup že ves čas.

Tudi v drugo se pristop ni spremenil. Še vedno lahko zapišemo, da oblika ugaja. Predvsem damam, kolikor pravijo izkušnje dosedanjih nakupnih navad. Mladim in tistim, ki so to nekoč bile. Skratka: favorit. Mimoidoča mlajša najstnica je bila najbolj konkretna: 'Gospod, kako lep avto imate!' No, to pa je bilo presenečenje, česa takega mi kakšna dama že zelo, zelo dolgo ni navrgla.

Ampak, saj je navsezadnje res, doslej še nisem srečal osebe, ki se ne bi strinjala z ugotovitvijo, da je Captur všečen. Morda tudi zato, ker ga niti niso preveč spremenili, ampak le malo podaljšali (kar na prvi pogled ni opaziti), poudarili značilne linije (tudi z lučmi v tehniki LED). Avtomobil je zdaj daljši za 11 cm, za 2 cm so povečali tudi medosno razdaljo. Seveda pa so pri Renaultu ohranili vse tisto, kar je videz ponujal že doslej, novost so nekoliko večja kolesa.

Drugače je v notranjosti. Zaradi daljše karoserije in medosne razdalje se je tudi prostornost izboljšala, čeprav ne tako občutno, kot bi pričakovali glede na sedanjo dolžino. Tu so pri Renaultu predvsem poskrbeli za več prostora na zadnji klopi in v prtljažniku. Z vzdolžnim pomikom zadnje klopi kar za 16 cm je prilagodljivost res odlična, s skrajnim položajem povsem naprej pa lahko za naslonjalom spravimo še 536 litrov prtljage.

Takšno usmeritev dopolni še zmogljivost različnih odlagalnih mest po avtomobilu, Renaultovci trdijo, da je njihova prostornina 27 litrov. Notranja oprema v Capturju je skorajda identična tisti v Cliu. Večinoma lahko ugotovim, da gre za precej boljši vtis in tudi že na otip je kakovost večinoma vseh delov v kabini dobra. Za zdaj lahko voznik hitrost ali druge osnovne podatke preverja le z običajnimi merilniki, digitalni pa bodo na voljo v kratkem.

Za lepši videz in občutek, da smo v digitalni dobi, bo tako torej treba počakati. Sredinski prosto postavljeni 9,3-palčni zaslon na dotik pogledu seveda ne uide, na njem najdete skoraj vse upravljavske funkcije. Dostopnost in meniji so dokaj posodobljeni, omeniti velja, da zna Captur tudi slovensko. Upravljanje prezračevalne naprave pa je ostalo s klasičnimi vrtljivimi gumbi.

Podobno za vse v zvezi z zvokom skrbi 'satelit' desno pod volanskim obročem. Ta povsem za Renault značilna rešitev je pravzaprav dobra rešitev, a tisti, ki se šele prvič srečujejo s to znamko, bodo potrebovali nekaj vaje, da bo uporaba zares intuitivna, ker vse gumbe zakriva volanski obroč.

Prostornost na prednjih sedežih je solidna, a če kupec izbere strešno okno, to zavzame nekaj centimetrov prostora nad glavami in za tiste dolgorasle ni najboljša rešitev. Vsekakor gre omeniti, da Renault pri opremi Initiale Paris ponuja zelo veliko udobja in že skoraj premijskih rešitev, pri čemer najbolj izstopa sedežno oblazinjenje z usnjem napa.

Nekaj manj zadovoljstva je najbrž pri pot­nikih zadaj. Rob stekel se proti zadku kar močno dviga in tako zadaj opazimo nekaj manj zračnosti in svetlobe. Zadovoljni pa bodo vsi potniki, ki se morda še spomnijo potovanja v zadnjem delu Clia prvega rodu, saj je prostora res lahko več kot pri prejšnjem.

Ne tako prepričljiva je izvedba sredinskega okolja prestavne ročice samodejnega menjalnika. Ta nikakor ni premijskega videza, tu se spet znajdemo v običajnem svetu. Še posebej tudi zato, ker je ta ročica nekako 'avtorica' edinega ne ravno tako prepričljivega dela našega testnega Capturja.

Vsekakor je veliko presenečenje razlika, kako se je avtomobil ob speljevanju obnašal v primerjavi z nekaj drugimi Renaulti, ki smo jih s to motorno kombinacijo že spoznali in vozili pred tem. Ali gre pri tem, da je avtomobil le stežka speljeval in še to z občasnim nenadnim cukanjem, zgolj za slabo nastavitev dvosklopčnega menjalnika, pa nisem mogel zagotovo ugotoviti.

Tudi sicer je pri Capturju manjkal vtis poskočnosti in primerne moči, kar bi od tako močnega pogonskega stroja nekako logično pričakovali. Res je sicer, da hrup motorja tudi v visokih vrtljajih v kabino le redko slišimo. A tudi glede pospeševanja ni tako prepričal. Sorazmerno solidno se je sicer obnesel glede porabe goriva, a po vsem tem naštetem je moj nasvet kupcem enostaven – odločite se lahko tudi za nekoliko manj zmogljivo različico motorja.

Captur je na cesti zelo podoben svojim tekmecem v razredu, pa tudi bratu Cliu. Če so cestne površine kolikor toliko ravne, je vožnja z njim udobna in tudi dovolj varna. V ovinkih se kar dobro drži, zaradi višine se avtomobil ne nagiba nesorazmerno. Nekaj manj udobja potniki občutijo na luknjastih cestah. Tu pač pridejo do izraza zasnova avtomobila ter velika kolesa. A stvar ostaja v dokaj obvladljivih mejah in prav posebej hude kritike v to smer ni.

Opremljenost z elektronskimi samodejnimi voznimi in varnostnimi pomočniki je pri Capturju zdaj skorajda že popolna. Serijsko je Captur opremljen s sistemom za pomoč pri ohranjanju vozila na voznem pasu, sistemom za pomoč pri zaviranju v sili, sistemom za aktivno zaviranje v sili z zaznavo pešcev, opozorilnikom varnostne razdalje, sistemom za prepoznavo prometnih znakov, najbogatejša oprema Initiale Paris pa doda še 360-stopinjsko kamero ter opozorilo za bližanje prečnega prometa pri vzvratnem vključevanju s parkirišč.

Z vsem ob koncu omenjenim pri Capturju dobimo tudi dovolj dober pregled nad gibanjem avtomobila ob parkiranju, saj sicer preglednost poševno nazaj ni najboljša. Za parkiranje skrbi dodatni sistem prostoročnega parkiranja. Elektronski pomočniki omogočajo tudi samodejno vožnjo v koloni, kar Captur tudi zares dobro obvlada.

Glede povezljivosti se Captur izkaže s povezavo 4G, ki samodejno posodablja opremo, pri uporabi navigacije je možna tudi uporaba Googlovega iskalnika naslovov, tu je tudi Moj Renault, mobilna aplikacija za pomoč voznikom te znamke avtomobilov.

Povezljivost prek mobilnega telefona poteka prek pripomočka 'Easy Connect', ki je znan tudi že iz Clia. Pametni telefon za aplikacije CarPlay ali Android Auto povežemo prek kabla, reakcije se zdijo, vsaj ko govorim o CarPlayu, dokaj hitre. Če telefon to zmore, je tu tudi možnost brezžičnega polnjenja.

Captur v drugi izdaji je zelo soliden izdelek. Z vsem, kar so mu pri Renaultu dodali na pot, se bo vsekakor laže spopadal s kar širokim spiskom tekmecev, ki so se pojavili v času vladanja prvega Capturja (eden najbolje prodajanih v razredu). Morda je videz res največji poudarek pri Capturju, njegova všečnost glede zunanjosti pa zagotovljena. A z doslednim upoštevanjem nekaterih kritik so pri Renaultu pri Capturju naredili vse, da bo še naprej eden najbolj priljubljenih.