Test: Renault Espace 1.6 dCi 160 Initiale Paris

Ali je občutek v notranjosti zaradi prehoda med križance kaj drugačno? Pravzaprav ne, čeprav je zaradi štiri centimetre nižje strehe v primerjavi s predhodnikom prostora dejansko nekoliko manj. Toda še vedno je novi Renault Espace dolg skoraj 4,9 metra, zato brez bojazni, da sedemsedežnik ne bi zmogel prepeljati vas, ženo, štiri otroke in še psa, mačko, želvo, kuščarja ali karkoli se vam doma drgne ob noge, medtem ko pripravljate večerjo. Pogosto vprašanje je bilo tudi, ali je tudi štirikolesno gnan, če je že križanec? To pa ni, 4Control pomeni le štirikolesni volan. Zdi se, da so se pri Renaultu zelo potrudili, da so s tovarniških polic vzeli res le najboljše stvari.

Seveda govorimo o Espaceu Initiale Paris, torej najbolje oprem­ljeni različici, ki kar poka od opreme. Zato ne spreglejte projicirnega zaslona, vmesnika R-Link 2, 1,6-litrski turbodizla s kar dvema puhaloma, LED-osvetlitve tako spredaj kot tudi zadaj, sistema odpiranja prtljažnika brez uporabe rok, aktivnega tempomata, dvosklopčnega menjalnika, sistema polsamodejnega parkiranja itd. Za 47 tisočakov res veliko opreme. Razveseli že dobrodošlica, ko se približate avtomobilu, ki je s 16 centimetri oddaljenosti podvozja od tal za štiri centimetre višji od predhodnika, nikakor pa ne morete prezreti niti 19-palčnih platišč z 'balonastimi' gumami. S pametnim ključem v žepu, no, pravzaprav kartico, ki z leti postaja vedno debelejša, se avtomobil sam odklene že od dotiku kljuke, v notranjosti pa vas dočaka prijetna am­bientalna osvetlitev.

Voznikov sedež se pomakne nazaj, da je prehod za volan čim lažji, plastični del nad armaturno ploščo pa zasede svoj položaj, da lahko projicirni zaslon opravi svoje delo. Notranjost, to lahko rečemo, je Renaultovim oblikovalcem in inženirjem uspela. Velik osrednji zaslon je kot navpično obrnjena tablica, sredinski most razbije monotonost, pred voznikom pa se bohoti pregledna instrumentna plošča. Ker govorimo o prestižni različici Initiale Paris, je potniška kabina dvobarvna, usnjena in z všečnimi belimi šivi. Ogromno panoramsko strešno okno doda tisti prestižni občutek prostornosti, svetlosti in svobode, ki je všeč tako odraslim na prednjih sedežih kot otrokom na zadnjih. Ko smo že pri sedežih: v drugi vrsti so trije posamični sedeži, ki so vzdolžno pomični in se lahko uravnava tudi naklon naslona, v tretji vrsti pa sta v tleh skrita še dva sedeža, ki sta primerna zgolj za majhne otroke. Prostora v prtljažniku je še vedno dovolj, čeprav ob nameščenih vseh sedežih ostane zadaj prostora le za dva ali tri letalske kovčke.

Če boste slučajno zašli v Renaultov prodajni salon, morate poskusiti sistem zlaganja sedežev v vodoravno lego. V prtljažniku samo pritiskate na gume in sedeži kot vojaki, ki jih na bojišču zadene krogla, popadajo v ravno dno. Več kot uporabno! Prek vmesnika R-Link 2, ki omogoča veliko možnosti na preprost in uporabniku prijazen način, lahko tudi določite, kateri vozniški program boste uporabljali. Možnosti so Comfort, Neutral, Eco, Sport in Perso. Naj že takoj povemo, da bo novi Espace navdušil predvsem tiste ljubitelje (francoskih) avtomobilov, ki cenijo mehkobo podvozja. Verjemite mi, ni jih malo. Zato mu mehkega blaženja, čeprav je nastavljivo, sploh ne zamerimo -- prej nasprotno. Saj vendar govorimo o družinskem avtomobilu! Mogoče smo vihali nos le nad programom Sport, ki bi lahko poskrbel za bolj togo podvozje in posrednejši volan, saj karoserija kljub dinamičnemu izboru še vedno precej niha in volan ne daje informacij, ki bi si jih voznik želel. Skratka, pri pripravi so prav gotovo zaklenili vrata, da strokovnjaki iz Renault Sporta ne bi prišli zraven, saj bi sicer prav gotovo delo opravili bolje. Potem pa sledi vprašanje, ali bi imel Espacea, ki bi se peljal kot Megane RS ali prejšnji Clio RS.

Najbrž res ne, saj pri družinskih avtomobilih cenim predvsem udobje. Vendar ... Zdi se mi, da je Ford S-Max boljši kompromis med družinsko tlako in užitkom med dinamičnejšo vožnjo, pa sploh nima aktivnega podvozja ali štirikolesnega volana. Štiri... kaj? Štirikolesni volan, poimenovan tudi 4Control, je sicer znan že iz Lagune III, zato o tehniki na kratko: do 50 kilometrov na uro (oziroma 60 km/h v programu Neutral in 70 km/h v programu Sport) se zadnji kolesi obrneta v nasprotno smer (do največ 3,5 stopinje), nad omenjenimi hitrostmi pa se zadnji kolesni par obrača vzporedno s pogonskim parom. Prednosti? Manjši obračalni krog (pri Cliu je ta 10,8 metra, pri novem Espaceu 11,1 metra) v mestu in boljša lega na cesti pri večji hitrosti. Sistema med vožnjo skorajda ne boste čutili in odkrito povem, da bi zaradi številnih parkirnih tipal ter kamere za pomoč pri vzvratni vožnji zmogel tudi brez njega. Pohvalili smo že R-Link 2, ki podaja navodila v slovenskem jeziku.

Za nekaj dobre volje so poskrbele majhne pravopisne napake (pogonski skolop), drugače pa ne glede na to, ali tipkate na zaslon, občutljiv za dotik, ali uporabljate gumb med prednjima sedežema, deluje izvrstno. Omogoča namreč povečavo s pomočjo dveh prstov, glasovno upravljanje (bluetooth), prikaz zgradb v navigaciji v 3D-tehniki itd. Od številnih res uporabnih asistenčnih sistemih (polsamodejno parkiranje, ki je kos tudi pravokotnemu ali poševnemu parkirnemu mestu, odpiranje prtljažnika tako, da nogo zanihate pod zadnjim prtljažnikom, aktivni tempomat, barvni projicirni zaslon itd.) sem ugasnil le tistega, ki pomaga ohranjati vožnjo po voznem pasu, saj se je oglašal že takrat, ko si samo prišel blizu bele črte, kar je bilo na magistralni cesti moteče.

Malce nas je zmotilo tudi dejstvo, da pametna kartica za zagon avtomobila pogosto ne deluje, če jo vržete pod prej omenjeni sredinski tunel, kar bodo verjetno naredile vse dame z manjšimi torbicami, in radio, ki je nekajkrat slabše lovil radijske postaje, čeprav drugi avti na tistih mestih nimajo težav. Je pa ozvočenje Bose z 12 zvočniki, vključno z nizkotoncem v prtljažniku, vrhunsko. Poleg opreme smo bili navdušeni tudi nad tehniko. Turbodizelski 1,6-litrski dCi skupaj z dvema puhaloma poskrbi kar za 160 'konjev', ki so za normalno vožnjo povsem dovolj, šele pri nedovoljenem divjanju po avtocesti (nad 150 km/h) pa se pokažejo prva znamenja skromnejše prostornine. Toda če imate podstrešje pospravljeno, je navora (380 Nm!) in moči več kot dovolj tudi za sodobnejši dinamični prometni tok, kar gre zasluga tudi hujšanju. Novi Espace je namreč za 250 kilogramov lažji od Grand Espacea četrte generacije. Zato se ni treba ustrašiti niti pri nekaterih zelo stresnih situacijah, ko pred seboj vidite počasnejši tovornjak, dolg kot ponedeljek.

Šeststopenjski dvosklopčni menjalnik EDC temu avtomobilu res pristaja, malce je treba biti pazljiv le pri speljevanju (beri: nežno in počasneje dodajati plin), saj kar rad malce zoprno poskoči, med vožnjo pa samo uživamo v hitrem ter skoraj neopaznem prestavljanju. Bravo, Renault, zelo dobro. Prikupila se mi je tudi nenavadna prestavna ročica, čeprav na začetku zahteva nekaj privajanja. Kot pa osvojiš gib levo dol za vožnjo, levo gor za vzvratno prestavo in gum P za parkiranje, se lahko poigraš tudi z ročnim načinom pretikanja. Kot velevajo dirkaška pravila, poteka prestav­ljanje v višje prestave proti sebi, v nižje pa morate potisniti letalsko ročico proč od sebe. Tako je tudi najbolj logično. Z novim Espacom in Kadjarjem, ki s podobno tehniko hodi v zelje tudi hišnemu tekmecu Qashqaiju, imamo občutek, da so pri Renaultu zadnje čase trdo delali – in imeli pri tem še srečno roko! Očitno jim križanci kar ležijo.

bese­di­lo: Aljoša Mrak