Test: Škoda Kodiaq 2.0 TDI (150) DSG Selection – po sledeh uspeha

Škodin veliki družinski športni terenec je v prvi generaciji dobesedno »zažgal« kupce, ki so bili pripravljeni za avtomobil, ki ga niti še niso videli, še manj preizkusili, pripravljeni več mesecev ali celo več kot eno leto čakati v vrsti. Zgodba z novim Kodiaqom se v tem smislu ne bo ponovila, a vseeno se zdi, da ima dovolj možnosti za ponovno prodajno uspešnost.

Če so se kreatorji zunanjega oblikovanja pri Kodiaqu prve generacije še nekoliko lovili, so pri novem dokazali zrelost in domiselnost. Karoserijski robovi so bolj zglajeni in celotna podoba se zdi bolj drzna, s čimer so tudi ublažili učinek dodatnih skoraj 66 centimetrov dolžinskega prirastka ob hkratnem 2-centimtrskem znižanju. Kakorkoli, Kodiaq je 4,78 metra dolžine velik avtomobil in  temu primerno tudi prostoren in udoben.

Potniška kabina v znamenju razkošja

Ko sem ob prvem soočenju odprl vrata, se mi  je pred očmi razodela razkošna potniška kabina, ki deluje zračno in ambientalno prijetno, z več kot radodarno odmerjenim prostorom za voznika in sopotnika in skoraj nič manj odščipnjenimi centimetri za potnike na zadnji klopi.

Sedeži v drugi vrsti so razumljivo manj udobni kot sprednja, ki ju je mogoče nastaviti z elektrificiranimi pomiki, a še vedno zelo udobni. Prostora ne manjka, k udobju pa prispevajo tudi tripodročna klimatska naprava, ogrevanje zadnjih sedežev, senčniki na oknih ter dva polnilna priključka USB-C ter 12-voltna vtičnica.

Da ne pozabim, Kodiaq je v osnovi namenjen  petim potnikom, ker pa je notranje dolžine dovolj, si je mogoče omisliti še dva dodatna sedeža. Namesto tega dodatka večina verjetno bolj večji prtljažnik s prostornino 910 litrov, ki po zlaganju druge sedežne vrste naraste na 2.105 litrov.

Pametne rešitve za enostavno upravljanje

Z vidika enostavnosti upravljanja so odlična rešitev so pametne številčnice, na okroglih stikalih na sredini pod zračniki klimatske naprave. Vsak od treh stikal ima več funkcij, ki jih je mogoče spremeniti s pritiskom; upravljajo lahko na primer klimatsko napravo, ogrevanje sedežev, glasnost radia ali načine vožnje. Ta pametna rešitev združuje oblikovno umirjenost s praktičnostjo tradicionalnih fizičnih krmilnikov.

In v tem avtomobilu je še vrsta praktičnih rešitev, ki olajšujejo potovanje. Vrnil se je na primer dežnik v vratih ali izvlečne plastične letve, ki ščitijo rob vrat pred poškodbami. Preprosto domiselno, so včasih svojim pogruntavščinam rekli pri Škodi in to velja tudi za obilico odlagalnih mest, vključno s parom predalov pred sovoznikom, pa tudi z drobnarijami, kot so koš za smeti, držala za tablične računalnike v zadnji vrsti in še kaj bi se našlo.

Kadar je v serijski ali doplačilni opremi večji osrednji komunikacijski zaslon, je njegova diagonala 13 palcev, digitalne merilnike pred voznikovimi očmi pa je mogoče dopolniti še s projicirnim zaslonom, ki prikazuje podatke na vetrobranskem steklo.

Dizelski motor je še vedno v formi

Ker dizelski motorji počasi izginjajo, je razveseljivo, da se v Kodiaqu še vedno vrtita dva 2,0-litrska prisilno polnjena dizelska štirivaljnika. Šibkejši na prednjo posreduje 110 kilovatov (150 KM) in 360 Nm navora, ki je v celoti na voljo že pri 1.700 vrtljajih in potem precej dolgo vztraja v ravni krivulji, kar omogoča zvezno pospeševanje in gladko vožnjo.  

Ta motor je vedno kombiniran s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko in pogonom na prednji kolesi, ki je povsem korekten v primerjavi »ponarejenimi« hibridnimi štirikolesniki, kjer zadnjo os poganja le elektromotor. Kljub spodobnim zmogljivostim se mi je molor občasno zdel zdi bolj len, kot kažejo podatki na papirju. V interesu zmanjševanja izpustov je omejen s precej zapoznelim odzivom na plin, zaradi česra morajo biti voznikov reakcije bolj agilne.

Nagrada je spodobna poraba goriva, ki je med testom dosegla povprečje 6,5 litra. Le pri mestni vožnji se je povečala za več kot pol litra, a glede na Kodiaqove mere in težo gre za zelo spodobne vrednosti. Brez sistema prilagodljivega podvozja, ki je pri tem nivoju opreme doplačilna možnost, se glede na zaznavno pozibavanje zdi, da je vzmetenje za odtenek premehko.

Dužinsko udobje namesto športnosti

Za volanom  tega avtomobila nisem pričakoval športne izkušnje, saj gre vendar za družinsko naravnani avtomobil, ki zna razvajati na daljših potovanjih in tudi med vsakdanjimi vožnjami od izhodiščne točke do bolj ali manj znanih in ponavljajočih se ciljev. Zato je v prvi vrsti potniško udobje, čeprav priznam, da sem bil zadovoljen s povratnimi informacijami, ki se o stiku koles s podlago prenašajo na volan. No, saj tudi kakšen ostreje izpeljan ovinek Kodiaqu ne povzroča težav. Po drugi strani je zaradi dolžine že nekoliko okrnjena mestna okretnost, predvsem ko je treba avtomobil stlačiti v kakšen bolj skopo odmerjen parkirni prostor.

Ob tem Kodiaq ponuja veliko možnosti prilagajanja in dodajanja elementov opreme tako, da ustreza različnim potrebam in okusom. Zdi se, da pri Škodi ničesar niso prepustili naključju, zato ima tudi druga generacija največjega  hišnega terenca možnosti, da se bo v zgodovinsko knjigo vpisala kot uspešnica.