TEST: SSangYong Torres 4x4 premium – Drugačnost z razlogom

Še pred tem morda ni odveč kratek skok med generalije proizvajalca, ki se je specializiral predvsem za terenske avtomobile in se pravzaprav s prevzemom novega lastnika zdaj že skoraj dve leti imenuje KG Mobility, oziroma krajše KGM. Torej, ime SsangYong bo postopno odšlo v zgodovino, a nekaj časa bo še tu in najbrž tudi v zavesti kupcev.

Preberite še:

• Test: Hyundai Ioniq 6 AWD - Precej več kot le zanimiva pojava

Na cesti privablja poglede

Če se SSangyonga spomnite predvsem po imenih Korando, Musso, Rexton in Tivoli, bi Torresa lahko na prvi pogled pripisali tudi kakšni drugi znamki, saj predvsem s sprednjim delom, kjer kraljuje velika maska hladilnika s pokončnimi režami, flirta z eno ameriških terenskih legend, na pustolovsko naravnanost pa namiguje navidezni pokrov rezervnega kolesa na prtljažnih vratih, ki to sploh ni.

Kakorkoli že, Torres na cesti privablja veliko radovednih in tudi vparšujočih pogledov, med opazovalci  pa ne manjka tistih, ki mislijo ali pa so kar prepričani, da pripada kakšni od novodobnih kitajskih avtomobilskih znamk. S 4,70 metra dolžine je pravzaprav razmeroma velik, čeprav dinamična zunanja podoba dobro skriva dejansko velikost, še bolj pa prostorno notranjost.

Več kot solidna prostornost

Potniška kabina poleg prostornosti nudi tudi ambientalno prijetnost. Materiali in končna obdelava niso impresivni, a tudi ne razočarajo. In kar nekaj plastike je po vsej notranjosti, a na večini mest ima mehko površino, trša je le na spodnjih delih. Veliko prostora za sedenje ne pomeni krčenja prtljažnika, ki se odpira z elektrificiranimi vrati, kajti Torres lahko sprejme od 703 do 1.662 litrov prtljage.

Voznikovo delovno mesto je izrazito modernistično, oziroma digitalizirano. Pred voznikovimi očmi so nnamreč nič manj kot trije zasloni, poleg digitalnega inštrumentarija še osrednji komunikacijski zaslon in pod njim še dodatni za uravnavanje klimatizacije. Infozabavni sistem ni najsodobnejši, niti najhitrejši, upravljanje z njim pa je znosno. Na srečo se lahko poveže z Apple CarPlay in Android Auto, a žal ne brezžično.

Omejena motorna izbira

Pri Torresu je motorna izbira omejena samo na 1,5-litrski turbobencinski štirivaljnik s 120 kilovati (163 KM) in 280 Nm navora. Ta pogonski stroj, ki tehnološko ni več najmodernejši, brez težav obvladuje poldrugo tono teže. Nima šprinterskih ambicij, a ima dovolj energije za naglo pospeševanje in tudi prehitevanje. Motor ne oddaja veliko hrupa niti pri polnem plinu. Vendar pa je njegova težava precejšnja benncinska žeja, ki proizvajalčevo obljubo o povprečju preseže tudi za več kot poldrugi liter.

Šeststopenjski samodejni menjalnik se dokaj hitro odziva in prestavlja precej uglajeno, nekoliko več težav pa ima pri speljevanju in počasni vožnji. Torres je opremljen tudi s popolnim naborom sistemov za pomoč vozniku, ki na splošno dobro delujejo, vključno s prilagodljivim tempomatom s pomočnikom za ohranjanje voznega pasu.

Vzmetenje je precej čvrsto in rezultat je precej “suho” in ne preveč udobno blaženje. Hkrati ima podvozje bolj dinamičen značaj, saj je nagibanje karoserije praktično odpravljeno. Za športne vozne sposobnosti krmiljenje ni dovolj komunikativno, čeprav je dokaj natančno. Skratka, s Torresom, še zlasti, če ima štirikolesni pogon, se je kar prijetno podati na ovinkasto cesto, čeprav bi mi bilo ljubše, da bi bil nekoliko mehkejši in udobnejši.

Torres s svojo cenovno umestitvijo, ki je precej nižja kot pri evropskih tekmecih, ponuja dobro razmerje med ceno in vrednostjo, kar je na trenutnem avtomobilskem trgu postalo redkost. Točke si nabira predvsem s pustolovskim videzom in prostornostjo, nekoliko odbitnih pa gre na račun pogonskega sklopa in voznega udobja.

Scena

Umrl priljubljen podjetnik, ki se je večkrat postavil ob bok slavnim zvezdnicam