Test: Suzuki S-Cross 1.4 Elegance Top Allgrip MHEV – Uglašenost na evropske direktive

Evropske uredbe, ki določajo dopustne zgornje meje toplogrednih plinov v avtomobilskih izpuhih, so neusmiljene in zahtevajo od proizvajalcev pogoste prilagoditve.

Tudi pri japonskem Suzukiju so morali v skladu z najnovejšimi okoljskimi standardi posodobiti 1,4-litrski prisilno polnjeni bencinski motor, ki z blago hibridno pomočjo poganja križanca S-Cross.

Bencinu manj, elektrikii več

Zanimivo je, da so se Suzukijevi inženirji odločili za redukcijo moči, kar je bistveno ceneje kot razvijati povsem nov motor za model, ki ni več najmlajši. Odščip je bil kar konkreten, saj zdaj štirivaljnik iz sebe iztisne samo 81 kilovatov (110 KM) namesto prejšnjih 95 (129 KM). Navor 235 Nm je ostal nespremenjen, hkrati pa je bil kot obliž na zmanjšano učinkovitost nadgrajen hibridni sistem, s čimer je elektromotor pridobil 2,2 kilovata (3 KM) moči in izboljšano elektroniko za upravljanje z energijo.

In kako se ta srčno kirurški poseg izkaže v praksi? Zmogljivost pri pospeševanju z mirovanja je z 11 sekundami za pospeševanje z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro  po občutku rahlo slabša, kar je logična posledica zmanjšanja skupne učinkovitosti. A hkrati se zaradi ohranjanja navora, ki ima vrh krivulje med 2.000 in 2.500 vrtljaji v minuti, motor vozniku ne bo zameril. Poleg tega je »kolateralna škoda« nižja povprečna poraba, ki se je spustila za pol litra/100 km s 6,7 na 6,2 litra na 100 kilometrov.

Štirikolesni pogon ostaja zaščitni znak

Sistem samodejnega pogona na vsa kolesa, ki ga pri Suzukiju imenujejo AllGrip, je ostal nespremenjen, njegovo delovanje uravnava večkolutna sklopka. Kadar je okroglo stikalo na dnu sredinske konzole v položaju za samodejno razporeditev navora, se pogon v celoti prenaša na prednji kolesi, ob morebitnem zdrsu pa ga elektronika preusmeri tudi k zadnjim.

Poleg tega so na voljo še programi za športno vožnjo, vožnjo po snegu ali način pri katerem je pogonska sila »zaklenjena« v razmerju 50:50.   Auto, Sport, Snow in Lock. Pri prvem se obnaša kot prednji pogon, pri nizkem oprijemu pa se priklopi le zadnja os, če se zazna, da prednji kolesi izgubljata oprijem.

Tisti, ki so S-Crossa s štirikolesnim pogonom že kdaj preizkusili, vedo, da izven urejenih cest ni vsemogočen, vsekakor pa je bolj suveren od marsikaterega bolj čistokrvnega terenca. In priporočam izbiro samodejnega menjalnika,n ki prav tako ni poseben tehnični biser, a povsem solidno opravlja svoje delo.

Potniška kabina in priletnost

Pred tokratnim posegom so pri Suzukiju skoraj natanko pred letom dni poskrbeli za rahlo S-Crossovo kozmetično osvežitev. Prvi vtis v potniški kabini je prijeten, vendar posameznim elementom manjka bolj navdihnjen oblikovalski pristop.

Kljub skrbni dodelavi so materiali predvsem v spodnjih delih povprečne kakovosti, izstopata predvsem ergonomija in praktičnost, dekoracija pa je preprosta, vključno s komunikacijskim sistemom z 9-palčnim zaslonom na dotik na sredini armaturne plošče. Splošna podoba kaže na priletnost sistema, prav tako grafika in izbirniki na zaslonu.

Po drugi strani se tega lahko veselijo tisti, ki niso goreči privrženci vsesplošne digitalizacije, navideznih stikal, neskončnega prebijanja skozi nastavitve na komunikacijskem zaslonu in se ne morejo sprijazniti z nadležnimi opozorilniki asistenčnih sistemov. No, seveda tudi S-Cross jih ima (ker so tako odredili odločevalci v Evropski uniji) a je vožnja z njimi nekako znosna.

Preprost in cenovno uravnotežen

Suzukijev športni terenec, ali če hočete, križanec, ima ob 4,3 metra dolžine razmeroma prostorno notranjost. Sprednja sedeža nista na vrhunskem nivoju, voznikov je tudi v najnižjem položaju nekoliko visoko, vendar si skoraj vsi vozniki lahko pripravijo ustrezen položaj za vožnjo.

Zadaj je udobje nekoliko omejeno z zunanjimi merami, medtem ko je prtljažnik z osnovnimi 430 litri prostornine zadovoljiv, enako velja za 1.260 litrov s podrto zadnjo klopjo. Glede udobja je S-Cross civiliziran in vzmetenje ponuja razmeroma mehkobno požiranje cestnih grbin.

Če k vsemu prištejem še zelo uravnoteženo ceno, je slika tega Suzukijevega modela zelo jasna. Ni izrazito trendovski, ni tehnološko najsodobnejši, je pa preprost, dobro opremljen in še eden redkih, ki ma v tem razredu še možnost štirikolesnega pogona. Kaj pa bi pravzaprav želeli več?