Test: Volkswagen Golf Sportsvan 1.6 TDI BMT Comfortline

Da so Volkswagnovi marketinški strokovnjaki Sportsvanu pred ime dodali še 'Golf', je sicer logično. Golf namreč na marsikaterem trgu uživa tako močan sloves (tudi Slovenija je med njimi), da že samo beseda v imenu pomeni, da bo zaupanje kupcev dovolj veliko, da se bo poznalo pri prodaji. A v resnici je Sportsvan veliko več kot le še ena karoserijska različica Golfa.

Ko bo čez kakšno leto na trg prišel novi Touran, bo ta velikostno umeščen nekje med Sportsvanom in Sharanom. Seveda bo nastal na enaki osnovi kot Sportsvan (torej platformi MQB), a bo zaradi velikosti lahko imel tudi sedem sedežev. In potem se bodo stvari, kar se tiče Volkswagnovih enoprostorcev, nekako postavile na svoje mesto. Sportsvan in Touran bi se lahko imenovala tudi Sportsvan in Grand Sportsvan ali Touran in Grand Touran.

Zakaj tak uvod? Samo zato, da si boste laže predstavljali, kam Golf Sportsvan sploh sodi – in zato, da bo jasno, da pravzaprav niti ne gre za naslednika leta 2005 predstavljenega Golfa Plus. Slednji je bil le malo bolj puklasta, a v resnici nič bolj prostorna različica Golfa. Ne tič ne miš, ne enoprostorec ne karavan. In to se mu je (tudi pri prodaji) krepko poznalo. Pri Golfu Sportsvanu inženirji in oblikovalci te napake niso ponovili.

Zato je Sportsvan za štiri centimetre nižji od Plusa (a še vedno 14 centimetrov višji od petvratnega Golfa) ter za pet centimetrov širši in opazno daljši, z 11 centimetrov daljšo medosno razdaljo vred. Ker je ta hkrati tudi za približno pet centimetrov daljša od tiste pri petvratnem Golfu, hitro postane jasno, zakaj je notranjost Sportsvana tako prostorna.

Zadaj namreč zlahka sedijo tudi odrasli, saj prostora ni dovolj le pri glavah, temveč tudi pri kolenih. Notranja prostornost seveda ni razkošnejša le zaradi daljšega medosja, nekaj zaslug ima tudi malce višje sedenje, zaradi katerega voznik in sopotnik prednjih sedežev ne bosta potisnila toliko nazaj, kot bi jih v Golfu.

Aha, boste rekli, zadnjo klop so porinili bolj nazaj, da je prostora dovolj, in to lepo na račun prtljažnika. A to ne drži. Ko je zadnja klop (ne trije ločeni sedeži, toda o tem kasneje) porinjena povsem nazaj, je prtljažnika (z dvojnim dnom) še vedno za 500 litrov, kar pomeni, da je v njem dovolj prostora za prtljago vseh, ki sedijo v kabini. Če zadnjo klop porinete naprej (takrat je seveda na njej prostora za kolena manj, a še vedno dovolj za otroško uporabo), se številka poveča na 590 litrov.

O takšnih prostorninah smo lahko pri Golfu Plus le sanjali.

Zadaj torej ni treh ločenih sedežev. Po eni strani bi lahko Golfu Sportsvanu to šteli v minus, a resnica v tem velikostnem razredu avtomobilov je, da so trije ločeni sedeži po navadi preozki, da bi bili res udobni. Konec koncev pri nekaterih tekmecih tam najdemo dva resna sedeža in ozek sredinski del, ki se ga da umakniti ali preklopiti.

Pri Sportsvanu inženirji oziroma oblikovalci tu niso komplicirali – klop je deljiva po tretjini (pri tem je na žalost ožji del na desni, kar je nadležna in nepotrebna bolezen, za katero smo upali, da so jo Volk­swagnovi inženirji vendarle že preboleli) in tako se tudi vzdolžno premika in zlaga. Če je dvojno dno prtljažnika pri tem v zgornjem položaju, je dno popolnoma ravno.

Ločeno je mogoče zložiti tudi le sredinski del naslonjala (na širšem delu), slednje pa je tudi nastavljivo po naklonu. Ne, ne potniki zadaj ne prtljaga se ne morejo pritoževati.

Kaj pa voznik? Ta sicer sedi malo višje kot v klasičnem Golfu, a udobnega in varnega položaja za volanom ni težko najti. Še laže bi bilo, če stopalka sklopke ne bi imela tako (pre)dolgega hoda. Trikraki volan s komandami avdiosistema in telefonije (ter seveda potovalnega računalnika) je del doplačilnega Paketa Comfort, boljši večfunkcijski prikazovalnik Plus pa že serijsko sodi v opremo Comfortline, prav tako pa tudi tempomat (na žalost pa manjka omejevalnik hitrosti), dvoconska samodejna klimatizacija in dekorativni elementi v izvedbi Dark Silver. Teh sicer ne bi posebej omenjali, a ker so po eni strani dovolj nevpadljivi, da ne izstopajo (kupcem Golfa takšne stvari po navadi niso všeč), po drugi strani pa uspešno razbijejo siceršnjo črno monotonijo armaturne plošče (in to bolje kot vložki v piano črni barvi opreme Highline), da so vredni omembe. Že zaradi njih bi lahko opremo Comfortline proglasili za najboljšo opremo v Sportsvanu.

Radio Composition Media z večjim barvnim zaslonom, občutljivim za dotik, s senzorjem bližine deluje odlično (kot smo vajeni že iz Golfa in Golfa Varianta), povezava Bluetooth je dobra (s predvajanjem glasbe z mobilnika vred) in parkirni sistem dela, kot mora.

Škoda je sicer, da testni Sportsvan ni imel novosti, ki je prvič na voljo prav pri Sportsvanu: sistem za nadzor mrtvih kotov in asistenco za vzvratno zapuščanje parkirnega mesta. Ta takrat, ko voznik ritensko zapušča parkirni prostor, nadzoruje, ali se približuje kakšno vozilo in na to voznika ne le opozori, temveč Sportsvana po potrebi tudi samodejno ustavi. Na ceniku ga najdete pod oznako Blind Spot senzor in tistih 342 evrov se splača doplačati – sploh, ker Sportsvan že tako ni pretirano drag. Takšen, kot smo ga imeli na testu, stane po ceniku okroglih 23 tisočakov, a se da že samo z nakupom s financiranjem številko zmanjšati še za tisočaka – toliko, da lahko k opremi dodate še (na žalost doplačilni) sistem samodejnega zaviranja v mestu (no ja, za 327 evrov dobite še aktivni tempomat). Morda pa bodo pri Volkswagnu v prihodnosti ta varnostni sistem vendarle dodali v serijsko opremo.

Pod motornim pokrovom se je v testnem Sportsvanu skrival motor z dna ponudbe – 1,6 litrski TDI. Priznati mu je sicer treba, da je znosno varčen, a hkrati v isti sapi zapisati tudi, da bi bila poraba manjša, avto živahnejši, počutje pa boljše, če bi bil kombiniran s čim drugim kot z le petstopenjskim ročnim menjalnikom. Enako zmogljiv bencinski 1.2 TSI ima, kot se spodobi, šeststopenjskega. Prav prestava manj in zato več avtocestnih vrtljajev sta kriva za še največja minusa, ki smo ju pripisali testnemu Sportsvanu: preveč hrupa motorja in prevelika poraba na avtocesti. Poraba na normnem krogu se je kljub temu/zaradi tega ustavila pri 5,0 litrih, testna pa je bila opazno večja, 6,7 litrov – tudi zato, ker je bil v celotnem testu delež avtocestnih kilometrov večji kot na našem normnem krogu.

Tudi Sportsvan bo prej ali slej dobil varčnejšo različico s prestavo več (kot je to v navadi pri preostalih koncernskih modelih) in takrat bo poraba še ugodnejša pa tudi počutje za volanom prijetnejše – tako vsaj pravijo naše izkušnje iz drugih avtomobilov tega koncerna s to kombinacijo motorja in menjalnika.

A tudi velja, da je Sportsvan precej več kot le 'malo višji' Golf. Je pravzaprav družinski enoprostorec, ki ponuja ravno toliko, kot je treba. Zlahka bi se imenoval le Volkswagen Sportsvan. A po drugi strani – ravno zaradi vsega zapisanega si zasluži, da ima v imenu tudi besedo Golf.

Koliko stane v Eur

Dodatna oprema testnega vozila

Kovinska barva   500

Paket Comfort   696

Radio Composition Media   393

Izbira voznega profila   119

Besedilo: Dušan Lukič