Test: Volkswagen ID.4 GTX - Dobrodošli na Vrbskem jezeru!

GTX se od cenejših različic razlikuje s ščepcem športnega vzdušja. Ampak res samo ščepcem. Agresivnejših odbijačev, ki jih omenjajo v serijski opremi, ali drugih sprememb na karoseriji iskreno ne opazim. Morda bi bile razlike bolj očitne pri kraljevo rdeči kovinski barvi, ta adularno siva je precej zadržana.

Pa saj tudi sicer ID.4 ni avto, ki bi si želel kakor koli izstopati. Serijska platišča so 20-palčna, 21-palčna so za doplačilo v višini 573 evrov. V notranjosti je edina možnost oblazinjenja črna s kontrastnimi rdečimi šivi in napisi GTX, perforiranimi v sedeže – med vožnjo pa vidim tistega na volanu. Rdeči poudarki sicer spominjajo na GTI, občutek je boljši, a brez izrazite nadgradnje, ko je govora o počutju.

V prostorni in zračni notranjosti, kakršno ima ID.4, je kaj veliko več resda tudi težko narediti. A me vse skupaj pusti hladnega, še preden omenim infozabavni sistem. O tem ste verjetno prebrali in slišali že veliko kritik, ki se jih k sreči zavedajo tudi pri Volkswagnu.

Ko večino bližnjic pospraviš v ne najbolje premišljen vmesnik, nastane težava, ki je med dinamično vožnjo še toliko bolj nadležna. Pa še tistih nekaj bližnjic, ki so ostale, je občutljivih na dotik in nerodnih za uporabo – da ne omenjam stikal na volanu. K sreči sedim dobro, imam dovolj bočne opore. Všeč mi je tudi odlagalni prostor, kjer telefon in ključi ostanejo na mestu tudi med živahnejšo vožnjo.

Pa ujame kakšen ščepec duha GTI tudi na cesti?

ID.4 GTX ima možnost športnega paketa (391 evrov) s progresivnim krmilnim mehanizmom in športnim podvozjem, ki avto zniža za 15 milimetrov. Pri športnem paketu Plus (1.292 evrov) pa je zraven še nadzorovano blaženje (DCC).

Kratek odgovor je »ne«, zato to raje pustim ob strani. Med vožnjo bi težko govoril o kakšni športni izostrenosti odzivov. Ford Mustang Mach-E, ki je sicer zmogljivejši že v osnovni različici, je na primer v dinamičnem smislu ambicioznejši. Je pa očitno, da sedim v najzmogljivejši različici ID.4.

Pogon je enak tistemu v Škodi Enyaq RS – dva elektromotorja s sistemsko močjo 220 kilovatov (299 KM; baterija mora biti za polno moč nad 88 odstotki napolnjenosti) in 460 njuton­metri navora, do stotice potrebuje 6,2 sekunde. Čeprav še zdaleč ni najmočnejši med podobnimi družinskimi električnimi križanci, je pogon za takšen avtomobil povsem dovolj in dobro podpira lepo zaokrožene vozne lastnosti.

Nadzor gibanja karoserije je soliden, čeprav je masa očitna. Tudi krmilni servo je bolj obtežen in daje boljši občutek kot v cenejših različicah, pa tudi dovolj neposreden je, čeprav – pričakovano – brez kakšnih povratnih občutkov. A vse skupaj deluje harmonično in bo zadovoljilo nekoga, ki si želi predvsem, da mu avtomobil vlije dovolj samozavesti za nekoliko hitrejšo vožnjo. Kot pri Enyaqu me moti medel občutek pri akciji z zavorno stopalko, nenavadno pa mi je tudi to, da med vožnjo ni nobenega umetnega zvoka, ki bi podpiral občutek hitrosti.

Precejšnja masa včasih kompromitira tudi udobje

Udobje? Nepravilnosti na cestišču pri manjših hitrostih kolikor toliko ublaži, čeprav bi se sam res odločil za doplačilo uravnavanega blaženja. Na avtocesti pa so se predvsem potniki na zadnjih sedežih pritoževali pri vožnji čez dilatacije in manjše luknje, čez katere zadnja os velike mase ne obvladuje več najbolje. ID.4 je namreč dimenzijsko in prostorsko seveda primeren tudi za daljše poti.

Povprečna poraba je bila med testom 20 kilovatnih ur na 100 prevoženih kilometrov, kar pomeni 385 kilometrov dosega. Solidno in (večinoma) predvidljivo, čeprav z 72 odstotki kapacitete pri vožnji s 110 kilometri na uro brez polnjenja mi ni uspelo priti od letališča Marco Polo v Benetkah do Ljubljane, denimo. Doseg se je na hitri cesti proti Razdrtem navkreber hitro stopil. Mimogrede – za boljši izkoristek toplo priporočam doplačilo toplotne črpalke (1.131 evrov).

Na Vrbskem jezeru so se pred kratkim odločili, da ne želijo več gostiti srečanja lastnikov Golfov GTI. Mislim pa, da jih ID.4 GTX ne bo prestrašil in da boste tam z njim še vedno dobrodošli. Po regionalkah se boste peljali hitro, lahkotno in prijetno, vsaj iz Ljubljane pa vam bo ostalo še vedno dovolj dosega, da se brez polnjenja vrnete nazaj.

Preberite še: So v Wolfsburgu poslušali kritike na račun električnega pionirja?

Volkswagna ID.4 GTX pa smo ob bok postavili "bratrancu" Škodi Enyaq.