Test: Volkswagen ID.7 Tourer Pro 4All – Je že čas za predajo?

Passat Variant je dolga leta veljal za utelešenje vsestranskega družinskega in službenega avtomobila, ki je redno gostoval na vrhu razredne prodajne lestvice. Toda čas slave in sreče se je začel iztekati in zato so si pri Volkswagnu pripravili temelje za električno prihodnost, ki se za znamko sicer ni začela najbolje.

Zato je še toliko bolj pomembno, da se ID.7 izkaže v obeh karoserijskih izvedbah, še zlasti v kombijevski, ki ima oznako Tourer.

In ne, ni treba pogledati dvakrat, za ugotovitev, da je njegova zunanja silhueta podobna Passatovi, čeprav se spredaj loči po zaprti maski in izrazitejših odprtinah za dovod zraka. Zato se marsikateri opazovalec lahko zmede, a to strategov v Wolfsburgu ne skrbi.

Prostorna kabina in velik prtljažnik

Tudi neposredna primerjava razkrije, da ima 4,96 metra dolg električni avtomobil (ki je le 4,4 centimetra daljši od Passata  nekoliko krajše previse, k temu pa je treba dodati še bistveno daljšo medosno razdaljo 2,97 metra oziroma 13 centimetrov v primerjavi s Passatom.

Oba kombija sta si pravzaprav najbolj podobna na zadnjem delu in le izurjeno oko opazi, da je strešna linija bolj kupejevska, prav tako je svetlobni pas, ki ga sestavljajo svetilne diode na ID.7 je bistveno širši. Toda električni pogon zahteva svoj davek, zato je prtljažnik s 605 litri kar precej manjši kot je pri Passatu, čeprav je prostora za prtljago in tovor še vedno skoraj več kot dovolj.

Torej, krivec, da družine na izlet ali počitnice lahko vzamejo manj krame, je električni motor, ki poganja zadnji kolesi in je nameščen pod dnom prtljažnika. Nekoč sem v neki otroški slikanici prebral stavek »zdaj ni več ne isker in ne saj, elektrika močnejša je kot zmaj«, ki se je nanašal na primerjavo parnih in električnih lokomotiv.

Dovolj moči tudi za zahtevnejše

Električni motor z 210 kilovati moči v ID.7 sicer ni zmogljiv kot zmaj, a vseeno avtomobilu zagotavlja tudi za dinamične voznike popolnoma zadovoljivo pospeševanje, z mesta so 100 kilometrov na uro potrebuje le 6,7 sekunde. Moči je torej več kot dovolj in če voznik hoče, da se skupaj s sopotniki »prilepi ob naslonjalo sedeža, si lahko privošči tudi to. Najvišja hitrost je elektronsko omejena na 180 kilometrov na uro, ampak to je krepko nad avtocestnimi hitrostnimi omejitvami – razen na tistih še redkih odsekih nemških avtocest, kjer je dovoljeno voziti kolikor zmoreta človek in stroj.

Hkrati ID.7 Tourer samozavestno kolobari med užitkom v vožnji in udobjem, komur se zdi potrebno, si lahko dovoli, da mu adrenalin naraste do športnega nivoja in to prenese v slog vožnje. Vozna stabilnsot je vselej na visokem nivoju in tudi vzmetenje je razmeroma udobno, ne pa tudi za oceno odlično. So pa tudi povsem vsakdanje praktične lastnosti, na primer majhen obračalni krog, ki znaša 10,9 metra in pripomore, da je ta električni družinski avtomobil zelo okreten.

Za dolge vožnje s primernimi postanki

Poleg zmogljivosti predvsem potovalno udobje poskrbi, da je ID.7 Tourer zelo dober potovalni avtomobil, tako kot tudi Passat. Seveda pa je treba načrtovati več postankov za oskrbo z elektriko. Baterija z zmogljivostjo 77 kilovatnih ur je sposobna shraniti toliko energije, da je mogoče prevoziti razmeroma dolge razdalje, če bi verjeli preizkusu po standardu WLTP bi bilo to kar 619 kilometrov.

Ampak…realnost je tudi pri tem avtomobilu precej drugačna. V razmerah, ko so temperature ugodne za delovanje baterije in če voznik ne pretirava s pospeševanjem in hitro vožnjo, uskladiščena elektrika zadostuje za približno 400, morda celo do 450 kilometrov.

Poraba elektrike niha med 16,3 kilovatne ure med vožnjo po mestnih prometnicah, na odprtih cestah se povzpne do 17,9, na avtocestah pa do 19 kilovatnih ur in še kakšen dodatek; tovarniška obljuba povprečnih 14,5 kilovatne ure na 100 kilometrov je tako rekoč nedosegljiva.

Regeneracija energije je razmeroma šibka in pri zmanjševaju hitrosti je treba včasih tudi bolj odločno pohoditi stopalko zavore, kar sproža neugoden občutek, da se 2.215 kilograme težak avtomobil ne bo pravočasno ustavil. Ampak potniki, ki lahko uživajo v tihi in udobni vožnji, tega ne bodo niti zaznali.

Digitalizacija z nekaj zadržki 

Oskrba z energijo na hitrih polnilnicah je…razmeroma hitra, predvsem dokler se baterija ne napolni do 30 odstotkov. Polnilna moč je do 175 kilovatov, kar je v slovenski polnilni infrastrukturi težko dosegljivo, zato je tudi malo verjetno, da bi polnjenje do 80 odstokov zmogljivosti trajalo le 28 minut; skoraj upal bi si trditi, da je postanek predolg zgolj za kavo in rogljiček, morda ga je bolje načrtovati za čas v službi pripadajočega kosila ali pa za delovni postanek za pregled in odgovarjanje na najnujnejša elektronska sporočila.

No, ko smo že pri elektroniki in digitalizaciji, moram omeniti izredno velik komunikacijski zaslon nad sredinsko konzolo, kjer voznik in tudi sopotnik na desnem sedf4ežu lahko upravljata vse, od klimatizacije do navigacijskega sistema in vse druge funkcije, ki vplivajo na delovanje avtomobila in vožnjo. Izbirniki so razmeroma enostavni in le redko se zgodi, da med procesiranjem sistem »zmrzne«.

Pač pa se ne morem sprijazniti, da so nastavitvi klimatske naprave in glasnosti radijskega  sprejemnika namenjeni drsniki, s katerimi voznik lahko hitro naredi kakšno potezo, ki je sploh ni želel. In k temu dodajam še obupna stikala na dotik na volanskem obroču, ki k sreči z naslednjimi Volkswagnovimi modeli odhajajo na smetišče avtomobilske zgodovine.

Je že napočil pravi čas?

Majhen, ozek zaslon z informacijami za voznika, ne potrebuje popravkov. Ves čas je na voljo podatek o trenutni hitrosti, o trenutni napolnjenosti baterije in druge nujne informacije.  Voznik prejema podporo tudi od številnih asistenčnih sistemov. Serijski so opozorilo pred zapuščanjem voznega pasu, pomoč pri menjavi voznega pasu, opozorilo pred izstopom, samodejni nadzor razdalje, prepoznavanje prometnih znakov, kamera za vzvratno vožnjo in pomoč pri parkiranju.

Kajpak je v tem cenovnem razredu to v okviru pričakovanj. Kajti ID.7 Tourer 4All Pro ni poceni avtomobil. Tudi za tiste, ki jim ni ostala v spominu cena enega zadnjih Pasatov z dizelskim motorjem. In manjka samo še prepričanje, da je nastopil čas za električno avzomobilnost.