Test: Volkswagen Multivan L2 1.5 TSI Style eHybrid 4M – Multivitamin E

Multivan na nek način oživlja razred očitno prezgodaj »izbrisanih« večjih enoprostorskih avtomobilov. In to so Volkswagnovi stilisti dokazali s položnim sprednjim delom, ki se nadaljuje z velikim vetrobranskim steklom, dinamičnimi karoserijskimi linijami in elegantnim, strmo prirezanim zadkom z izrazitim zračnim stabilizatorjem na vrhu prtljažnih vrat.

Prvi vtis je pomemben

Brez težav priznam, da sem z njim vzpostavil poseben odnos že ob prvi  interakciji iz oči v luči, natančneje v žaromete s svetilnimi diodami in osvetljeno povezavo skozi širino maske hladilnika, ki kar precej pripomore k samozavestni podobi. Tako imenovani svetlobni podpis je očitno postal pomemben dizajnerski element in zato ima Multivan svetilne diode tudi v zadnjih lučeh, pri odprtih sprednjih vratih pa se na tla projicira njegova silhueta.

Multivan z dolgim dodatnim imenom združuje štirikolesni pogon s priključnim hibridnim pogonom. Premikanju je v tem primeru namenjen motorni trio, ki skrbi, da je na voljo dovolj moči za dinamično vožnjo in hkrati udobno potovalno izkušnjo. Na sprednji osi je elektromotor z močjo 85 kilovatov in drugi elektromotor je na zadnji osi s 100 kilovati.

Zmogljiv motorni trio

Oba elektromotorja napajata baterijo z uporabno kapaciteto 19,7 kilovatne ure, ki se lahko oskrbuje tudi na hitrih polnilnicah, vendar z največjo polnilno močjo 50 kilovatov.  Če gre verjeti podatku o porabi okoli 22 kilovatnih ur na 100 kilometrov, se električni doseg 90 kilometrov zdi realističen.

Ko začne zmanjkovati elektrike ali voznik z večjo obremenitvijo stopalke za plin sproži potrebo po polni moči, se aktivira 1,5-litrski bencinski motor, ki deluje s pomočjo prisilnega vpihovanja zraka in prispeva 130 kilovatov (177 KM). Dvosklopčni samodejni menjalnik DSG je del novega priključnega hibridnega modula, ki deluje bistveno bolj suvereno kot prejšnji z 1,4-litrskim motorjem.

Nenazadnje nova trojica motorjev zagotavlja zajetno sistemsko moč 180 kilovatov (245 KM) in navor 350 Nm in s tem se sooča s skoraj poltretjo tono teže. A kljub temu ja Multivan živahen, pri najvišji hitrosti se kazalec na  merilniku hitrosti ustavi na številki 192, pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 8,7 sekunde pa za tovrsten avtomobil tudi ni slab.

Gladko, tiho in sproščeno

Porazdelitev moči med osmi je spremenljiva, glede na zdrs gre lahko do 100 odstotkov moči na sprednjo ali zadnjo os. Z menjalnikom v položaju za športni režim lahko voznik aktivira stalni štirikolesni pogon za terensko vožnjo ali po snegu in poledenelih površinah.

Poraba bencina je seveda v precejšnji odvisnosti od tega kolikšen del pogonskih dolžnosti opravi elektrika in koliko motor z notranjim zgorevanjem; pri Volkswagnu navajajo, da je hibridno povprečje 0,9 litra na 100 kilometrov, realnost bencinskega stroja, ko deluje brez električne pomoči pa je povprečje 8,4 litra.

Speljevanje z rahlo odmerjenim pritiskom na stopalko za plin je gladko, tiho in sproščeno, enak občutek se je pojavil pri delu, ki ga opravlja nadzorna elektronika; preklapljanje iz električnega v bencinski ali kombinirani režim delovanja in obratno je namreč komaj zaznavno in brez kakšnih neželenih pretresov, tudi daljše relacijske vožnje po cestah, kjer ni asfaltnih grbin, so prijetno tihe in brez motečega vetrnega piša.

Ko se Multivan sooča z ovinki, voznik na volanu sicer takoj začuti, da je avtomobil težak, na trenutke tudi nekoliko okoren; pri hitrih menjavah smeri sem imel občutek, da karoserija sili preko sprednjih koles; nagibanje karoserije je zaznavno, a se ne zgodi nič nepredvidljivega. Sploh če je opremljen z voznimi programi in nadzirljivim blaženjem, ki pomaga karoserijo »obdržati« v zmernih mejah nagibanja.

Pričakovano: udobje na visoki ravni

Čeprav je vzmetenje potniškemu udobju na ljubo razmeroma mehkobno, se avtomobil na kratkih, sploh zaporednih grbinah nekoliko strese, to pa je tudi vse, kar zmoti tih, udoben in eleganten občutek med vožnjo. Lahkotnost vožnje in ergonomija voznikovega delovnega prostora ustvarjata občutek sedenja na komandnem mostu motorne jahte. Digitalna instrumentna plošča in komunikacijski zaslon z jasno in ostro grafiko, priročen volan (na srečo brez senzorskih stikal) in stikalo samodejnega menjalnika so očitno postali Volkswagnovi tipični elementi kokpita.

Toda upravljanje posameznih sistemov ni pretirano prijazno do uporabnikov, tudi pri nastavitvi klimatske naprave ali radijskih programov ne. Voznik mora poznati skrite ukaze in podrobno preučiti strukturo izbirnikov, da med vožnjo ni pod stresom. Sicer pa bo imel vsak, ki je že sedel v sodobnem modelu Volkswagna, bistveno lažje delo.

Udobje se pravzaprav začenja že pred vstopom v kabino. Sem štejem električna drsna vrata za dostop v zadnji del, ki jih odpirajo in zapirajo stikala na kontaktnem ključu, na armaturni plošči in na vratnih stebričkih. Občasno se nenamerno premikajo, če je potnik nekoliko nepreviden in se nehote dotakne stikala.

Prilagodljiva sedežna garnitura

Za visoko raven potniškega udobja je v precejšnji meri zaslužna sedežna garnitura, ki ima zadaj tirni sistem. Ne glede na število sedežev, ki jih je lahko od pet do sedem lahko srednja in zadnja vrsta sedežev premikata naprej in nazaj ali obračata za 180 stopinj. Vsak sedež tehta 23 kilogramov, kar je občutno manj kot v predhodniku, a še vseeno preveč za roke kakšne mlade mamice.

Sedežna matematika je sicer odlična, vendar tudi nekoliko zapletena. Štiri sedeže je sicer res mogoče razmeroma enostavno dvigniti iz vodil, nekaj pozornosti pa zahteva postavitev »iz oči v oči«. Potniška kabina se lahko spremeni v improvizirano jedilnico, dnevno sobo ali mobilno pisarno. Iz sredinske konzole v nekaj potezah nastane priročna, po višini nastavljiva miza, ki lahko drsi po vsej dolžini kabine, s čimer so potnikom na razpolago odlagalne površine in držala za skodelice.

Prtljažnik zapirajo velika dvižna vrata, ki imajo elektrificiran mehanizem odpiranja in zaradi velike višine težko dostopno stikalo za zapiranje. Povečevanje prostora za prtljago gre seveda na račun vzdolžnih centimetrov za potnike, vendar je s prilagajanjem sedežev in želja udeležencev prevoza dovolj prostora za vse.

Multivan je v vseh pogledih sploh pa glede prostornosti, udobja in voznih lastnosti zelo visoko. Ni presenečenje, da ga pri Volkswagnu precej visoko uvrščajo tudi na cenovni lestvici, kjer na osnovno ceno v znatni meri vpliva kopičenje doplačilne opreme.