TEST: Volkswagen Passat 2.0 TDI R-Line – veter piha v novo smer

Preveč ali ravno prav sprememb?

Pravzaprav ima največjega rivala kar pod streho Volkswagnovega koncerna, kajti, če ne bi bilo nove Škode Superb, bi  bil tudi Passat na seznamu za upokojitev, kamor so sicer že poslali limuzinsko izvedbo. Češka koncernska podružnica je bila odgovorna za razvoj in za proizvodnjo, zato zdaj Superb in Passat prihajata s skupne montažne linije tovarne v slovaški Bratislavi.

Podoba novega Passata je opazovalce razdelila na dva tabora, na tiste, ki so mnenja, da bi bilo dovolj,  če bi bil model prejšnje generacije deležen manjše osvežitve in na druge, ki so prepričani, da je nekoliko temeljitejši lepotno kirurški poseg uspel. Sam se nekako bolj prištevam k prvim. Kakorkoli že, Passat Variant je zdaj dolg skoraj pet metrov in ker skoraj 15 centimetrov dolžinskega prirastka ni namenjenega oblikovnim trikom, je prostornost oziroma koristna izraba prostora ena od središčnih točk.

Prostora je dovolj in še več

Udobje na sprednjih športnih sedežih je dobro, a z nekaj pomanjkljivostmi. Delno ročno in delno električno nastavljanje ni najbolj intuitivno, integrirana in nenastavljiva naslona za glavo pa ne ustrezata vsem telesnim višinam. Tudi na zadnji sedežni klopi je udobje zelo dobro, prostora za kolena in glavo je dovolj.

Digitalna instrumentna plošča ni povsem po okusu tistih, ki nis(m)o brezpogojno navdušeni nad sodobno informacijsko tehnologijo. Velik 15-palčni zaslon na dotik je rahlo nagnjen proti vozniku in združuje večino funkcij, na zgornjem delu je logična razporeditev glavnih funkcij, na spodnjem delu pa nastavitev klimatske naprave. Tisti, ki se naveličajo digitalnih stikal in drsnikov, lahko komunicirajo z tudi z digitalnim asistentom, ki deluje s pomočjo umetne inteligence.  

Passat Variant svojo družinsko uporabnost in prilagodljivost dokazuje predvsem s prtljažnikom. Povsem ravno in široko nakladalno dno je zelo priročno, nakladalno površino je mogoče nastaviti na dve višini, zadnje sedeže pa preprosto zložiti in tako se osnovna prostornina iz osnovnih 690 povzpne na kar 1920 litrov.

Še vedno varčen in zmogljiv

Pod motornim pokrovom je 2,0-litrski turbodizelski štirivaljnik s 110 kilovati (150 KM) še vedno srednji od tovrstnih motorjev, ki jih Volkswagen namenja temu modelu.  S spodobnim najvišjim navorom 360 Nm, ki je ugodno razporejen skozi delovno območje, izkaže dobršno mero prožnosti, vendar se na nagle ukaze s stopalko za plin odziva s povišanim tonom in manjšim učinkom od pričakovanega.

Vsekakor so temu pogonskemu stroju bolj po volji dolge potovalne vožnje kot dinamika ovinkastih podeželskih cest. Kilometrski doseg zapisan skoraj s štirimi številkami pri porabi 6,1 litra plinskega olja na 100 kilometrov ni nobeno presenečenje in tudi pri polni obremenitvi se poraba ne poveča pretirano. Dvosklopčni samodejni menjalnik svoje delo opravlja nevsiljivo, le občasno mu elektronski možgani pošljejo dvomljiv signal in se v prestavljanje zažene prehitro ali preveč obotavljajoče.

Podvozje z dvoventilskimi regulacijskimi blažilniki (kar spada pod doplačilne elemente opreme) ponuja opazen razpon od trdega do udobnega, vendar ohranja odlično stabilnost tudi v najmehkejši nastavitvi in dolge neravnine na cestišču se nato nevtralizirajo brez večjih pretresov.

Tokratni Passat je po vsej verjetnosti zadnji v Volkswagnovem katalogu modelov. V svetu, ki mu že nekaj časa vladajo takšni  in drugačni križanci, vztraja v vlogi prostornega, udobnega in zmogljivega avtomobila. In to opravlja zelo dobro.