Test: Volkswagen Tiguan 4All 1.5 TSI eHybrid – Odgovor na energetske izzive

Že od prve generacije si je ta kompaktni križanec samozavestno utiral pot na domača dvorišča, čeprav so pri Volkswagnu nekoliko z zamudo vstopili v ta segment. Nova generacija nadgrajuje te temelje z večjo zmogljivostjo, višjimi ambicijami in še večjo učinkovitostjo.

Pravzaprav ima kar težko delo že v domači hiši, tako z manjšim T-Rocom kot z večjim Tayronom, kl je naslednik podaljšanega Tiguana AllSpace. Oblikovno se navezuje na najnovejše Volkswagnove smernice, ki ne premorejo več take izrazitost kot nekoč, vendar so ga oblikovalci zaščitili z osvetljeno masko hladilnika in zadnjimi svetlobnimi telesi, ki se raztezajo preko celotne širine in na sredini z rdeče osvetljenim logotipom.  

Digitalna dnevna soba

V notranjosti Tiguan potnike mešanico vzdušja dnevne sobe. Kakovost materialov in izdelave ustreza visokim standardom znamke Volkswagen. Glede prostornosti ni treba  sklepati kompromisov, razen pri prtljažnem prostoru, kjer je hibridna izvedba znatno podhranjena  v primerjavi s tistimi, ki nimajo pomoči elektrike. Razlika je kar 162 litrov, oziroma je prostora 490 litrov, medtem ko je pri dizelski izvedbi razkošnih 652 litrov.

Tiguan eHybrid poganja priključno-hibridni sistem, ki ga sestavljata 1,5-litrski bencinski motor s turbinskim puhalom in elektromotor. Gre za šibkejšo možnost, hibridnega pogona, ki razvije 110 kilovatov (150 KM), eleknjutrični motor doda še 85 kilovatov (116 KM), skupna sistemska moč je 150 kilovatov (204 KM). Vendar je pomembnejši podatek o skupnem navoru, ki ga je za 350 Nm, torej toliko kot so ga svoj čas premogli dizelski motorji.

Prednost je v sodelovanju

Sodelovanje s ciljem nižje porabe bencina in manjšim obremenjevanjem okolje je skoraj zgledno. Elektromotor zagotavlja takojšnje pospeševanje, medtem ko se bencinski motor vključi in po potrebi zagotovi dodatno moč. Elektromotor prav tako uspešno prikrije občasne slabe trenutke 6-stopenjskega menjalnika DSG, ki se kažejo v nerazumnem oklevanju. Očitno »možgani« menjalnika ne razmišljajo vselej dovolj dinamično, čeprav je prestavljanje večinoma hitro ion opravljeno skoraj s filigransko natančnostjo.

Prestavna ročica se je s sredinske konzole preselila višje in je tako kot v novejših Volkswagnovih modelih nameščena na desni strani volanskega droga. Vendar pa prehodi na delovanje motorja z notranjim zgorevanjem niso vedno tako gladki, kot to zmorejo mojstri hibridne tehnologije pri nekaterih drugih znamkah.

Dobro vsestransko uravnotežen

 Na cesti se Tiguan izkaže kot dobro uravnotežen in vsestranski avtomobil. Je dovolj udoben za dolge vožnje, stabilen v hitrih ovinkih in ponuja dovolj povratnih informacij, da se voznik ne izgubi v občutku neodzivnosti in pomanjkanja stika s cesto, ki je značilen za številne križance te velikostne kategorije. Seveda se ga ne spodobi voziti preveč športno    in pogrešal sem nekaj več nekoč značilne Volkswagnove čvrstosti.

Štirje vozni načini opazno prilagodijo vozne lastnosti trenutnim razmeram, zavorni sistem pa nekoliko nevtralizira dobro vozniško vzdušje, zlasti v mestnem okolju, kjer sistem nenehno preklaplja med regenerativnim zaviranjem in dejanskim mehanskim zaviranjem. Prehodi so precej očitni, zato je bilo doseganje enakomerne zavorne sile pravi preizkus potrpežljivosti.

Skoraj presenetljivo pa je, da je vožnja v povsem električnem načinu občutno bolj tekoča, nadzorovana in prefinjena. Občasno pomanjkanje uglajenosti  pri zaviranju pri prehodu med električnim pogonom in motorjem z notranjim zgorevanjem, v električnem načinu praktično izgine. Za hibridni motorni duet je obljubljena nizka poraba goriva, zlasti ob rednem polnjenju, po ciklu WLTP) naj bi znašala 1,6 litra na 100 kilometrov.

Še vedno razumna poraba

Ta vrednost je v vsakdanji praksi težko dosegljiva, na merilnem krogu je hibridna poraba znašala 2,5 litra, ko je bila baterija spraznjena toliko, da elektromotor ni več sodeloval, pa 6.9 litra, kar je za tolikšen avtomobil še vedno razmeroma razumno. Zelo težko je tudi doseči 100 kilometrsko razdaljo zgolj z elektriko, bližje realnosti  je za četrtino krajša razdalja.

Pohvalno je, da je voljo tudi polnjenje na hitrih polnilnicah z močjo 50 kilovatov, pri čemer bi se lahko baterija oskrbela v manj kot pol ure, seveda ob predpostavki, da je polnilnica v optimalnem stanju. Polnjenja med vožnjo ni več, vendar ostaja možnost »shranjevanja« energije v bateriji. Ta zaloga je namenjena za poznejšo uporabo pa deluje le pri vožnji po regionalnih cestah ali avtocestah. V mestu in pri nenehnem ustavljanju in speljevanju raven napolnjenosti baterije je nagnjena k počasnemu usihanju.

Tiguan je tako kot ostali Volkswagnovi avtomobili dočakal obsežno digitalizacijo voznikovega delovnega prostora. Pred voznikovimi očmi so kot ponavadi osnovni  merilniki, na sredini pa velik in grafično barvit osrednji komunikacijski zaslon. Vsi izbirniki so nekako logični in  nezapleteni, z izjemo drsnikov za nastavitev klimatizacije, za katero bi si želel mehanskih stikal. Sem pa prijetno presenečen nad vrtljivim stikalom na dnu sredinske konzole, ki je namenjen nastavitvi glasnosti radia, sekundarno pa izbiri voznega režima.

Tiguan eHybrid ni popoln avtomobil, a je temu vsaj blizu  Spretno je uravnotežen med prostornostjo, uporabnostjo, zmogljivim pogonom in v teh časih, ko tudi zaradi energetske krize dizelskim motorjem očitno bijejo zadnje ure, predstavlja tudi ustrezen   odgovor na tovrstne izzive.