Toyota Avensis Sedan 2.0 D-4D Luna

Navzven boste prenovljenega Avensisa prepoznali po spremenjenih sprednjih lučeh, drugačna, bolj izrazita je tudi maska, sprednji odbijač ima nižji spodnji rob (kar lahko v garažnih hišah z bolj strmimi klančinami včasih tudi zaslišite), smernike pa so, kot je danes v navadi, naselili tudi v zunanja vzvratna ogledala. Varnosti je takšna rešitev seveda naklonjena, stroškom popravila manjših trkov pa ne. Kaj hočemo, cena napredka .

Če k temu dodamo še malce spremenjene zadnje luči, je kratka ocena oblike jasna: še vedno nič posebnega, še vedno zlata sredina, a tokrat nekoliko bolj prepoznavna in manj medla. Oblikovne spremembe pa niso omejene le na zunanjost. Notranjost je bogatejša za novo oblikovane gumbe za upravljanje avdiosistema, nov zaslon potovalnega računalnika, novi so nekateri materiali in barvne kombinacije - modremu testnemu Avensisu je kombinacija bež plastike in imitacije lesa s sivo plastiko prav pristajala in naredila notranjost na pogled prestižnejšo in prostornejšo.

Merilnike so Toyotini oblikovalci pustili pri miru in tako je tudi prav. So odlično čitljivi (po zaslugi tehnologije optitron), med njimi pa najdete tudi dva LCD-zaslona - v desnem se skriva potovalni računalnik, ki ima precej okrnjene funkcije, predvsem pa je (kot smo pri Toyotah že vajeni) precej svojeglav.

Če odštejemo previsoko sedenje, si Avensisova notranjost ne nakoplje veliko zamer. Če ste manjši od 190 centimetrov, boste sedeli udobno, če niste dosti večji, boste še vedno sedeli povprečno dobro (le previsoko). Večina gumbov in stikal je tam, kjer bi jih pričakovali (in tako Avensisu glede ergonomije ne moremo pripisati posebnih zamer), na volanskem obroču so ponovljene osnovne funkcije za upravljanje avdiosistema in potovalnega računalnika.

Sedež je nastavljiv po višini, volan pa po višini in globini, zato dobrega položaja za volanom ni težko najti. Predalov za drobnarije je dovolj, poleg tistega v komolčnem oporniku je tik pred slednjim še predalček (s pokrovom), ki je kot ustvarjen za prenosni telefon, denarnico, ključe in podobne drobnarije, ki se ponavadi valjajo po žepih, kako denarnico pa boste lahko pospravili tudi v pokrit predal na sredini armaturne plošče.

Na zadnjih sedežih je dovolj prostora tudi za odrasle potnike, tudi zato, ker imajo prednji sedeži precej omejen pomik nazaj, kar bodo opazili višji potniki. Prtljažnik? Ni majhen, a je (kot pri vseh limuzinah) zaradi limuzinskega zadka uporaben manj, kot to nakazujejo litri.

Poleg vse opreme, ki pri Avensisu sodi pod oznako opreme Luna (dvoconska samodejna klimatizacija, usnje na volanu in prestavni ročici, sedem varnostnih blazin, nadzor stabilnosti in še kopica drugega), je imel testni Avensis tudi paket opreme Elegant - sedeži so bili oblečeni v kombinacijo alkantare in usnja - ter parkirne senzorje zadaj. Vsekakor priporočamo.

Pri Toyoti pravijo, da so ob zadnji pomladitvi, spremenili okoli 1000 delov, precejšen delež te številke pa seveda pripada tehničnim spremembam. Večjemu voznemu udobju na ljubo so sedaj na novo (in mehkeje) nastavili prednje in zadnje vzmetenje, sprednji stabilizator je debelejši, zadnji tanjši, za natančnejše vodenje pa so okrepili nekatere dele obes in krmilnega mehanizma. Razlika ni velika, je pa očitna, saj Avensis sedaj malce bolje požira kratke neravnine, zanimivo pa je, da zaradi tega prav nič ne trpi lega na cesti (le podkrmarjenja je za odtenek več), avto pa se tudi ne nagiba pretirano.

Največja novost se skriva pod motornim pokrovom. Prejšnji dvolitrski dizel po zmogljivostih in uglajenosti ni bil dorasel nalogi, novi 2.0 D-4D pa ji je zlahka kos. Gre za popolnoma nov motor, ki je nastal iz večjega, 2, 2-litrskega dizla, ki so mu skrajšali gibe in seveda priredili elektroniko. Zmore 125 ‘konjev’, tako kot druga dizla pa je na voljo v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Blok je aluminijast, kompresijsko razmerje znaša nizkih 16, 8 : 1, sistem skupnega voda pa zmore tlake do 1700 barov.

V praksi daje motor vtis, da ima precej več ‘konjev’ kot na papirju, saj je ta Avensis zlahka kos 140-’konjskim’ dizelskim tekmecem (tudi zaradi dobro izračunanega 6-stopenjskega menjalnika), hkrati pa je motor prijetno tih in uglajen, kar bi lahko deloma pripisali tudi novi, boljši zvočni izo­laciji. Zelo dobrodošlo je, da se z veseljem zavrti vse do najvišjih vrtljajev, a za to ne kaznuje z mrtvilom pri nizkih.

In če pomislite še na to, da takšen Avensis ne stane nič več kot manj zmogljivi in živahni predhodnik,

je lahko Avensis še vedno zelo konkurenčna izbira v svojem razredu, zlasti če prisegate na manj vpadljive, a udobne avtomobile.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič